Preskoči na vsebino

ZGODBE

Ko slovenske izkušnje srečajo portugalsko podeželje

Za Erasmus+ izmenjavo sem se odločila predvsem zaradi želje po nadgrajevanju strokovnih znanj, izkušenj in mednarodnih povezav na področju turizma. Sodelovanje z visokošolskimi institucijami v tujini predstavlja pomembno priložnost za primerjavo različnih pristopov k razvoju turističnih destinacij, izmenjavo dobrih praks ter nadgradnjo pedagoškega in raziskovalnega dela. Poseben motiv za sodelovanje je predstavljala možnost predstavitve slovenskih izkušenj na področju managementa destinacij, razvoja podeželja in trajnostnega turizma mednarodni skupini študentov ter strokovnjakov. Hkrati sem želela pridobiti vpogled v portugalske razvojne prakse in preveriti možnosti za nadaljnje sodelovanje med Fakulteto za turizem Univerze v Mariboru in Polytechnic Institute of Beja. Regija Alentejo, kjer se nahaja Beja, se sooča s podobnimi izzivi kot številna slovenska podeželska območja, predvsem z vprašanji demografskih sprememb, gospodarske revitalizacije ter iskanja trajnostnih razvojnih modelov. Program, v okviru katerega sem sodelovala, je bil usmerjen v raziskovanje vprašanja, kako lahko turizem prispeva k regeneraciji in razvoju ruralnih območij, kar se neposredno povezuje z mojim pedagoškim in strokovnim področjem dela. Poseben motiv za sodelovanje je predstavljala možnost predstavitve slovenskih izkušenj na področju managementa destinacij, razvoja podeželja in trajnostnega turizma mednarodni skupini študentov ter strokovnjakov. Hkrati sem želela pridobiti vpogled v portugalske razvojne prakse in preveriti možnosti za nadaljnje sodelovanje med Fakulteto za turizem Univerze v Mariboru in Polytechnic Institute of Beja.

Mobilnost na Polytechnic Institute of Beja na Portugalskem je predstavljala pomembno strokovno in osebno izkušnjo, saj mi je omogočila neposreden vpogled v pristope razvoja turizma v ruralnih območjih ter izmenjavo znanja z mednarodnim akademskim okoljem. V okviru pedagoških aktivnosti sem izvedla predavanja s področja managementa turističnih destinacij, razvoja ruralnih območij ter trajnostnega oziroma danes vse pogosteje uporabljenega koncepta regenerativnega turizma. Predavanja so bila vključena v interdisciplinarni program, ki je obravnaval vprašanje, kako lahko turizem prispeva k oživljanju podeželskih območij in njihovi dolgoročni odpornosti. Posebna vrednost programa je bila njegova praktična usmerjenost. Študenti so skozi različne aktivnosti raziskovali izzive in priložnosti razvoja turizma v območjih z nizko gostoto poselitve, pri čemer so obravnavali teme, kot so vključevanje lokalnih skupnosti, soustvarjanje turističnih produktov, regenerativni turizem, kreativni turizem ter razvoj podjetniških priložnosti na podeželju. Takšen pristop je omogočil zelo kakovostne razprave, saj so študenti teorijo povezovali s konkretnimi primeri iz lokalnega okolja.

Eden ključnih rezultatov mobilnosti je bila izmenjava znanja med Fakulteto za turizem Univerze v Mariboru in IPbeja. Študentom sem predstavila slovenske primere razvoja turističnih destinacij, modele sodelovanja med lokalnimi skupnostmi, občinami, turističnimi organizacijami in drugimi deležniki ter pristope k trajnostnemu upravljanju podeželskih območij. Poseben poudarek sem namenila primerom iz Slovenije, kjer turizem pomembno prispeva k ohranjanju kulturne dediščine, razvoju lokalnega podjetništva, oblikovanju inovativnih turističnih produktov in vključevanju lokalnega prebivalstva v turistične tokove. Študentom sem predstavila tudi pomen destinacijskega managementa in dolgoročnega strateškega načrtovanja, ki omogoča uravnotežen razvoj turističnih območij ter prispeva k višji kakovosti življenja lokalnega prebivalstva.

Pomemben del mobilnosti je predstavljal tudi neposreden stik z lokalnim okoljem. Skozi predstavitve, strokovne razprave in ogled primerov dobrih praks sem pridobila vpogled v razvojne aktivnosti regije Alentejo, ki velja za eno najbolj prepoznavnih portugalskih ruralnih regij. Posebej zanimivo je bilo spremljati prizadevanja lokalnih institucij za razvoj turizma kot orodja za oživljanje podeželja in ustvarjanje novih gospodarskih priložnosti. Posebej zanimivo je bilo ugotoviti, da se številni izzivi, s katerimi se srečujejo portugalske ruralne skupnosti, močno prepletajo z izzivi slovenskega podeželja. Teme, kot so odseljevanje mladih, staranje prebivalstva, iskanje novih razvojnih priložnosti in ohranjanje identitete lokalnega okolja, so prisotne v obeh državah. Prav zaradi teh podobnosti so bile razprave med študenti in ostalimi predavatelji zelo poglobljene in usmerjene v iskanje konkretnih rešitev. V okviru programa sem torej imela priložnost sodelovati tudi z visokošolskimi učitelji in strokovnjaki iz različnih področij turizma. Izmenjava pogledov na sodobne razvojne trende je prispevala k boljšemu razumevanju izzivov, s katerimi se sooča turistični sektor v Evropi. Posebej dragocene so bile razprave o regenerativnem turizmu, ki presega tradicionalno razumevanje trajnostnega razvoja in poudarja aktivno izboljševanje okolja, skupnosti in kakovosti življenja prebivalcev. Gre za področje, ki postaja vse pomembnejše tudi v slovenskem prostoru, zato bodo pridobljena znanja pomembna za moje nadaljnje pedagoško in raziskovalno delo tudi doma.

Mobilnost je dodatno okrepila sodelovanje med fakultetama. Med obiskom smo s kolegi prepoznali več možnosti za nadaljnje povezovanje na področju izobraževanja, raziskovanja in mednarodnih projektov. Pogovarjali smo se o nadaljnjih oblikah sodelovanja med študenti in zaposlenimi, o skupnih raziskovalnih aktivnostih ter o vključevanju vsebin s področja razvoja ruralnega turizma v prihodnje. Takšna sodelovanja predstavljajo pomemben prispevek k internacionalizaciji obeh institucij in ustvarjajo dodatne možnosti za razvoj novih projektov, tako med pedagogi, kot tudi med študenti. Na osebni ravni je mobilnost pomembno prispevala k mojemu strokovnemu razvoju. Delo v mednarodnem akademskem okolju mi je omogočilo vpogled v drugačne pedagoške pristope, nove metode dela s študenti ter aktualne vsebine na področju razvoja turizma. Posebej dragocena je bila izkušnja dela v medkulturnem okolju, kjer se srečujejo različni pogledi, znanja in izkušnje. Takšne izmenjave ne prispevajo zgolj k širjenju strokovnega znanja, temveč tudi k razumevanju pomena mednarodnega sodelovanja pri reševanju skupnih razvojnih izzivov. Mobilnost je ponovno potrdila, da so mednarodne izkušnje eden ključnih dejavnikov razvoja sodobnega visokošolskega prostora, saj omogočajo pretok znanja, širjenje perspektiv in oblikovanje novih partnerstev, ki ustvarjajo dodano vrednost za vse vključene.

Nadja Mlakar
Fakulteta za turizem

Mobilnost z namenom poučevanja (STA)
Lokacija izmenjave: Beja, Portugalska
Obdobje izmenjave: Marec 2026

Deli objavo:
Zapri