ZGODBE

Vedno so me zanimali novi kraji, običaji, kako ljudje živijo drugje, s čim se ukvarjajo, kako urejajo projekte, njihov sistem ter njihova funkcija v celotnem univerzitetnem sistemu … Na Univerzi v Mariboru imamo res dobre možnosti, da raziskujem na tem področju, in sicer službeno, pa tudi ljubiteljsko, saj mi tovrstna znanja in izkušnje precej pomagajo, olajšajo moje delo, kjer sem zaposlena in osebno izpopolnjujejo. Tokrat sem se odločila, da grem na Erasmus+ izmenjavo v Španijo, v mesto Valencija, od 24. 4. do 28. 4. 2023.

Udeležila sem se Erasmus+ mobilnosti na Universitat Politecnica de Valencia, Valencija, Španija. Program je zajemal 25 ur, ki so jih enakomerno razdelili (5 ur na dan). Program, ki so nam ga predhodno poslali, je bil zelo raznolik. Vendar … Se jim je že prvi dan zrušil. Sporočili so jim namreč, da so se državni funkcionarji en teden pred njihovim programom dogovorili, da bodo imeli praznik in bo univerzitetni kampus v ponedeljek, prvi dan – zaprt!

Španci so zelo miren in prilagodljiv narod. Imajo svoj »tempo«. Tudi v tem primeru niso bili nič kaj vznemirjeni, program so pač sproti prilagajali.

Tako smo prvi dan – namesto izobraževanja v univerzitetnem kampu – preživeli v ribiškem mestecu zraven sladkovodnega jezerca, kjer so nas s čolni vozili po kanalih in predstavili svojo kulturno dediščino. Obiskali smo tudi ribiški muzej (Comunidad de Pescadores El Palmar). Bilo je zelo vroče, tako da smo jim bili zelo hvaležni za klobuke in vodo, ki smo jih prejeli v dar. Izvedeli smo marsikaj zanimivega o življenju ribičev in njihovih družin v tem kraju.

Spoznala sem tudi ostale udeležence Erasmus+ programa iz tujih držav, nekateri so prišli tudi s partnerji in družino. Bili smo res pisana druščina. Zelo različni, pa vendar tudi podobni – konec koncev smo imeli skupno točko – izobraževanje v Valenciji.

Vse naslednje dni smo se ob 9.30 zbrali v predavalnici, kjer smo se najprej eno uro pogovarjali o različnih stvareh (Job Shadowing), življenjskih situacijah, vrednotah, in se spoznavali. En dan smo se celo pogovarjali o tem, kakšno plačo prejemamo za delo, ki ga opravljamo na fakulteti! Kako zanimive informacije!

Po prvi uri na kampusu so nas vodili vsak dan po skupinah na različne fakultete in področja na kampusu. Obiskala sem Fakulteto za informatiko, tehnološke centre, imeli smo predstavitev, kako deluje njihov intranet … Na mojo željo smo se ustavili celo na Fakulteti za strojništvo, kjer so mi razkazali njihove delavnice, v katerih so bili različni avtomobili, formule, celo helikopter, ter veliko visokotehnoloških aparatov, računalnikov.

V kampusu je sicer 13 fakultet, restavracije, rektorat in kar nekaj drugih poslopij (pošta, računalniški center …).

Poleg tega, da so nam prvi dan razkazali ribiško vasico, so nam vse ostale dneve v okviru izobraževanja, v katerega sem bila vključena (Workshop: Photo & Gis Troughout Valencia), razkazali tudi vse kotičke Valencije. Vodil nas je prof. Eduardo, ki je tudi zelo dober fotograf. Naučil nas je kar nekaj dobrih trikov, kako narediti dobre fotografije s telefonom ali fotoaparatom, kako prepoznati atraktivno lokacijo, zgodovino mesta, življenje ljudi v mestu, študij, gastronomijo, značilne plese, kar nekaj zanimivih podatkov glede bikoborb, ekonomije Valencije … In še veliko drugih zanimivih informacij, ki jih bom s pridom uporabila pri promociji naše fakultete.

V okviru programa smo se lahko z doplačilom udeležili tudi kuharskega tečaja, vendar se ga nisem udeležila, saj sem vegetarijanka, kuhali pa so morske in mesne jedi.

Prav tako so nam organizirali »flamenko show« in »tapas dinner« (tudi z doplačilom), ki pa sem se ga udeležila. Predstava je bila v manjšem prostoru z barom, kjer smo bili poleg sedmih turistov praktično sami. Privoščili smo si sangrijo ter se potopili v čudovite zvoke in ples. Na plesni predstavi, na kateri je bila tudi glasba v živo, je bilo prav posebno vzdušje, v katerem smo čisto vsi uživali. Po predstavi so nas peljali v lokalno restavracijo, kjer so nam postregli z večerjo – lokalnimi, čisto pravimi tapasi (kot nam je povedal vodja Erasmus programa Claudio Benavent – »anti turistic tapas« 😊). Hrana je bila odlična, tudi za vegetarijance so pripravili čudovito, zelo okusno hrano.

Vzdušje je bilo zelo sproščeno, nekateri so celo zaplesali ob različnih internacionalnih zvokih glasbe (švedom so zavrteli Abbo, slovencem Golico …), celo čarovnika smo imeli, ki nas je očaral s svojimi triki. Res nepozaben večer, saj smo se kljub nekajdnevnem druženju ta večer z nekaterimi zelo povezali, stkali prijateljstva, pa tudi izmenjali cel kup informacij glede aktivnosti fakultet, kjer smo zaposleni, organizacije, projektov, nasvetov, ki mi danes še kako pridejo prav.

Zadnji dan so nam organizirali piknik na travi na kampusu. Bilo je zelo umirjeno in prijetno.

Veliko udeležencev je ta dan že zjutraj odšlo domov, tako da smo izkoristili ta dogodek tudi za poslavljanje in izmenjavo kontaktov s preostalimi člani.

Izobraževanje in druženje v Valenciji mi bo ostalo v zelo lepem spominu. Španci znajo brez dvoma združiti prijetno s koristnim. Kljub temu da imajo čisto drugačen tempo življenja in način dela, jim uspeva ostati zelo visoko na profesionalni in efektivni ravni. To je ena izmed stvari, ki bi bila zelo dobrodošla tudi na naši Univerzi v Mariboru.

Poleg tega so nam že prvi dan povedali, da se lahko udeležimo vseh delavnic ali pa tudi ne – lahko si torej naredimo svoj program. Za njih je namreč najbolj pomembno, da se vsak počuti odlično in da se nauči tiste stvari, ki ga zanimajo oz. jih potrebuje za nadaljnje delo.

Presenečena sem bila tudi, da vzpodbujajo člane, da pridejo na izmenjavo z družinami, partnerji. Tako jih je bilo kar nekaj tam z otroki, partnerji. Menijo namreč, da je treba na vseh nivojih krepiti Erasmus izobraževanje oziroma izmenjave in najboljše (po njihovem mnenju) je začeti kar v domačem okolju.

Na Erasmus izmenjavi sem bila tokrat četrtič, izkušnja pa je bila povsem drugačna kot na ostalih izmenjavah. V pozitivnem smislu.

Na naši fakulteti zelo vzpodbujam tudi sodelavke, da bi se udeležile Erasmus izmenjave. Mislim, da je največja »blokada« pri njih, da se ne odločijo – finance, komunikacija v tujem jeziku ter strah pred neiznajdljivostjo oz. neorganizacijo. Kar se tiče financ, sem jih že prepričala, da temu ni tako. Kar se tiče jezika – sem jim tudi povedala že kar nekaj primerov ostalih udeležencev, ki so imeli čisto iste ali še hujše težave, vendar so jih zelo uspešno premagali.  Za vse ostalo – pa se trudim, da bi jim s sodobnimi aplikacijami na telefonu čim bolj približala ta svet.

Upam, da mi uspe!

Tina Podkrajšek Kotnik
Fakulteta za strojništvo

Mobilnost z namenom usposabljanja (STT)
Valencija, Španija
Obdobje izmenjave: april 2023