ZGODBE

K prijavi me je spodbudila kolegica Katja Težak, lektorica s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Menila je, da bi bilo tovrstno udejstvovanje koristno, saj gre za priložnost za strokovni razvoj, ki krepi ne le medfakultetno in medpredmetno, temveč tudi mednarodno sodelovanje. Internacionalizacija je pri poučevanju in učenju stroke zelo pomembna, še toliko bolj pa na področju tujih jezikov v visokem šolstvu.

Možnosti mreženja nam odpirajo obzorja pri spoznavanju internacionalizacije v učnem procesu v drugih državah in institucijah. Ker zaradi globalizacije število mednarodnih študentov narašča, je pomembno, da sledimo sodobnim trendom in spodbujamo tovrstne oblike sodelovanja, poučevanja, projektnega dela, osebnega razvoja in izobraževanja.

Moja pričakovanja so bila več kot izpolnjena.

Organizacija dogodka je bila na visoki ravni in učinkovita, predavanja pa zelo kakovostna in zanimiva. Posebej koristne so bile predstavitve dobrih učnih praks na področju rabe jezika ter uvajanja internacionalizacije v visokošolski prostor v različnih evropskih državah in širše.

Po predstavitvah nekaterih projektov, ki so že v teku, sva s kolegico aktivno sodelovali v delavnici skupaj s štirimi kolegi iz Finske, Danske, Francije in Romunije. Skupaj smo razvili projekt po načelu COIL (Collaborative Online International Learning), ki temelji na mednarodnem sodelovanju študentov in profesorjev na daljavo. Pripravili smo program oziroma načrt dejavnosti za študente z naših fakultet, ki bodo vključevale in povezovale vse stroke sodelujočih institucij (energetiko, gradbeništvo, pomorsko inženirstvo, arhitekturo, geodezijo, kmetijstvo in zdravstvene vede) ter rabo angleškega jezika kot skupnega imenovalca uspešne in učinkovite komunikacije.

Študenti iz vseh sodelujočih držav se bodo ob vnaprej določenih datumih srečevali na spletu (MS Teams ipd.) in skupaj reševali pripravljene problemsko zasnovane naloge.
Osrednja naloga je zasnovana tako, da bodo morali študenti pripraviti načrt stavbe, ki bo morala arhitekturno in gradbeno ustrezati zahtevam samooskrbe in energetske učinkovitosti, biti okolju prijazna ter zagotavljati zdravo bivalno okolje za stanovalce.

Svoje ideje in predloge bodo morali na ustrezen način predstaviti različnim deležnikom, na primer občinskemu svetu, da bi pridobili gradbeno dovoljenje, lokalnim prebivalcem, da bi novogradnjo sprejeli, okoljevarstvenikom in drugim zainteresiranim javnostim.

Poudarek je na učinkoviti komunikaciji v tujem jeziku med vsemi deležniki – študenti, profesorji in drugimi potencialnimi komunikacijskimi partnerji, povezanimi s projektnim delom.

Aktivnosti COIL so predvidene v obdobju februar–marec 2027. Naslednji spletni sestanek delovne skupine bo predvidoma septembra 2026.

Tovrstno izmenjavo toplo priporočam, saj smo na ta način vključeni v širšo mednarodno skupnost študentov, predavateljev in raziskovalcev. Z njimi se srečamo osebno, vzpostavimo medsebojno zaupanje, izmenjamo mnenja ter navežemo partnerstva, ki jih zgolj s sodelovanjem na daljavo ali formalnimi povezavami ne bi bilo mogoče tako učinkovito uresničiti. Takšna sodelovanja bogatijo pedagoško in raziskovalno delo vsakega udeleženca, povečujejo motivacijo ter prinašajo nove ideje za raziskovalno dejavnost in morebitne znanstvene objave.

Barbara Majcenovič Kline
Filozofska fakulteta

Kombinirani intenzivni program (KIP)
Lokacija izmenjave: Giessen, Nemčija
Obdobje izmenjave: marec 2026