ZGODBE

Na omenjeni razpis Erasmus+ me je opozorila Erasmus koordinatorica naše fakultete, Urška Lisec. Ko sem ugotovila, da je program namenjen strokovnemu razvoju na področju poučevanja jezikov v visokem šolstvu, sem se za prijavo odločila nemudoma. Zdelo se mi je, da bom tako pridobila koristne informacije za svoje pedagoško delo ter nove možnosti za mreženje na področju poučevanja in projektnega sodelovanja. Ob tem sem pomislila tudi na priložnosti za nadaljnjo internacionalizacijo pouka, saj sem pričakovala, da bomo lahko prisluhnili izkušnjam kolegov iz tujine in spoznali, kako se v njihovih državah soočajo z izzivi internacionalizacije v učnem procesu. V številnih evropskih državah se namreč število mednarodnih študentov že več let povečuje.

Moja pričakovanja so se med izmenjavo v celoti izpolnila. Udeležili smo se kakovostnih in vsebinsko zelo zanimivih predavanj o dobrih praksah poučevanja jezikov v visokošolskem prostoru ter o internacionalizaciji pouka in projektnega dela.

V okviru delavnic sva s kolegico z Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Barbaro Majcenovič Kline, sodelovali v produktivni mednarodni skupini štirih kolegov iz Finske, Danske, Francije in Romunije. Skupaj smo zasnovali sodelovanje po načelu t. i. COIL-a (Collaborative Online International Learning). Gre za obliko mednarodnega spletnega sodelovanja, v okviru katere smo pripravili dejavnosti za študente naših fakultet. Te bodo povezovale posamezna strokovna področja – energetiko, gradbeništvo, pomorsko inženirstvo, arhitekturo, geodezijo, zdravstvene vede in kmetijstvo – ter uporabo angleškega jezika v teh strokah.

Študenti iz vseh sodelujočih držav se bodo ob vnaprej določenih terminih srečevali prek spletnih platform, kot so Google Meet, Zoom ali Microsoft Teams, ter skupaj reševali problemsko zasnovane naloge. Ena izmed predvidenih nalog bo na primer razvoj koncepta stavbe, ki bo omogočala tudi pridelavo hrane. Študenti bodo morali zasnovati ustrezno arhitekturno in gradbeno rešitev, zagotoviti energetsko učinkovitost in okoljsko trajnost objekta, omogočiti pridelavo hrane ter ustvariti zdravo bivalno okolje za stanovalce. Kot del naloge bodo morali svoj projekt predstaviti tudi občinskemu svetu in ga prepričati o smiselnosti izdaje gradbenega dovoljenja.

Izvedba projekta COIL je predvidena za februar ali marec 2027, naslednje srečanje delovne skupine pa načrtujemo predvidoma septembra 2026.

Takšno izmenjavo bi vsekakor priporočala tudi drugim sodelavcem. Na ta način smo neposredno vključeni v mednarodno skupnost visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Osebni stik omogoča vzpostavljanje zaupanja, izmenjavo izkušenj in oblikovanje strokovnih povezav, ki jih zgolj preko formalnih partnerstev ali spletne komunikacije pogosto ne bi mogli razviti tako učinkovito.

Menim, da tovrstne izmenjave pomembno bogatijo pedagoško in raziskovalno delo. Z mnogimi udeleženci smo opravili kakovostne pogovore o možnostih skupnih objav in raziskovalnih projektov, ki se bodo morda v prihodnje tudi uresničili.

Katja Težak
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Kombinirani intenzivni programi (KIP)
Lokacija izmenjave: Mittelhessen, Nemčija
Obdobje izmenjave: marec 2026