ZGODBE

Erasmus+ mobilnost z namenom poučevanja je bila nadaljevanje in nadgradnja uspešnega stika z gostujočo institucijo, vzpostavljenega ob mojem prvem obisku decembra 2025. Takrat sem izvedla tri predavanja z različnih področij ameriške književnosti in prevajanja: o afroameriški književnosti, ameriški staroselski književnosti ter poeziji v prevodu. Med temi vsebinami je posebno zanimanje vzbudilo predavanje o ameriški staroselski književnosti, saj so študenti in predavatelji poudarili, da se s tem področjem v okviru študija srečujejo le redko. Zaradi izrazitega zanimanja slušateljev je gostujoča institucija predlagala ponovni obisk, tokrat v obliki bolj poglobljenega cikla predavanj, posvečenega ameriški staroselski književnosti, jezikovnim vprašanjem in prevajanju.

Druga mobilnost je imela tako pomembno dodano vrednost. Ni šlo več le za enkratno predstavitev manj znanega področja, temveč za nadaljevanje akademskega dialoga, ki se je že ob prvem obisku pokazal kot relevanten za študente in širše univerzitetno okolje. Program je omogočil prehod od uvodnega seznanjanja s temo k zahtevnejši obravnavi vprašanj suverenosti, večjezičnosti, razmerja med literaturo, okoljem in skupnostjo ter etične odgovornosti pri prevajanju in poučevanju tovrstnih besedil.

Za izmenjavo sem se odločila, ker Erasmus+ mobilnost z namenom poučevanja omogoča neposredno vključevanje lastnega raziskovalnega in prevajalskega dela v mednarodni pedagoški prostor. Za isto gostujočo institucijo sem se odločila zaradi pozitivne izkušnje ob prvem obisku, izraženega zanimanja za ameriško staroselsko književnost ter možnosti, da že vzpostavljeni stik nadgradim z bolj poglobljenim in vsebinsko zaokroženim ciklom predavanj.

V okviru mobilnosti sem izvedla tri predavanja, ki so skupaj oblikovala zaokrožen pedagoški cikel o ameriški staroselski književnosti z vidika jezika, prevajanja in sodobnih staroselskih perspektiv. Predavanja so bila zasnovana postopno: najprej so odprla širša jezikovna in politična vprašanja, povezana s suverenostjo, nato so se posvetila sodobni literarni produkciji, odnosu do narave in okoljskim temam, nazadnje pa še etičnim dilemam, ki spremljajo prevajanje in akademsko obravnavo staroselskih besedil.

Prvo predavanje z naslovom “Translating Sovereignty: Native American Literature and Language Issues” je trajalo tri ure. Predstavila sem ključne pojme za razumevanje ameriške staroselske književnosti. Poseben poudarek je bil na konceptu suverenosti, povezavah med jezikom, zgodovino kolonizacije, kulturnim preživetjem in literarnim izrazom. Obravnavala sem vprašanja izgube jezika, revitalizacije, večjezičnosti in prevajanja kulturno specifičnih pomenov. Študenti so se tako seznanili z razumevanjem prevajanja kot procesa, ki ni zgolj jezikovni prenos, temveč vključuje tudi politična, zgodovinska in etična razmerja moči.

Drugo predavanje, “Writing Indigenous Presence Today: Language, Land, and Translation”, prav tako v obsegu treh ur, je bilo namenjeno sodobni ameriški staroselski literaturi, pri čemer so bila v ospredju vprašanja prisotnosti, narave, odnosa do zemlje, skupnosti, okolja in sodobnih oblik pripovedovanja. Posebej sem izpostavila, kako sodobni staroselski avtorji in avtorice pišejo o odnosu med človekom, jezikom, krajem in nečloveškim svetom ter kako se v njihovih delih okoljske teme povezujejo z zgodovino kolonizacije, razlastitve in kulturnega odpora. Predavanje je študente spodbudilo k razmisleku o tem, kako takšna besedila krožijo v drugih jezikih, kulturah in akademskih okoljih ter kaj se pri tem spremeni, izgubi ali na novo vzpostavi. Pri tem sem izhajala tudi iz lastnih izkušenj s prevajanjem in uredniškim delom, kar je študentom omogočilo vpogled v praktične in refleksivne razsežnosti prevajalskega procesa.
Tretje predavanje, “What Should Not Be Translated? Power, Responsibility, and Indigenous Texts”, je trajalo dve uri in je bilo namenjeno vprašanju meja prevajanja. Osrednji primer je predstavljalo delo pesnice Natalie Diaz, ob katerem smo razpravljali o razmerju med jezikom, telesom, spominom, nasiljem, intimnostjo in kulturno pripadnostjo. Predavanje se je ukvarjalo z vprašanjem, kaj pomeni prevajati besedila, ki izhajajo iz zgodovinsko marginaliziranih, koloniziranih ali epistemološko drugače umeščenih skupnosti. Študenti so razmišljali o odgovornosti prevajalcev, urednikov, raziskovalcev in pedagogov ter o tem, da prevajanje ne pomeni vedno popolne dostopnosti za ciljno publiko. Posebej pomembna je bila razprava o tem, da je včasih etično nujno prepoznati tudi meje razlage, prenosa in akademske apropriacije.

Odziv na predavanja je bil zelo pozitiven. Udeležba je bila celo večja kot ob prvem obisku decembra 2025; posameznega predavanja se je udeležilo približno 60 do 70 študentov. Poleg študentov so bili navzoči tudi profesorji in profesorice z drugih oddelkov, med drugim s področja antropologije, kar kaže na širši interdisciplinarni potencial obravnavane teme. Ameriška staroselska književnost namreč odpira vprašanja, ki presegajo strogo literarni okvir in se povezujejo z antropologijo, zgodovino, prevodoslovjem, kulturnimi študijami, etiko ter postkolonialnimi oziroma dekolonialnimi pristopi.

Pomemben rezultat mobilnosti je bil tudi neposreden stik s študenti po končanih predavanjih. Več študentov se je po obisku obrnilo name po elektronski pošti z dodatnimi vprašanji, prošnjami za usmeritve pri seminarskih oziroma raziskovalnih nalogah ter z izraženim zanimanjem za nadaljnje raziskovanje ameriške staroselske književnosti. To kaže, da predavanja niso bila zgolj informativna, temveč so spodbudila samostojno delo, raziskovalno radovednost in nadaljnji akademski dialog.

Druga mobilnost se je izkazala kot posebej dragocena, ker je omogočila poglobitev že vzpostavljenega stika z gostujočo institucijo. Prvi obisk je temo odprl in pokazal zanimanje študentov, drugi pa je omogočil bolj sistematično, zahtevnejšo in vsebinsko povezano obravnavo. Prav kontinuiteta je omogočila, da se je pedagoška izmenjava razvila v trajnejšo obliko akademskega povezovanja. V tem smislu mobilnost ni prispevala le k izvedbi posameznih predavanj, temveč tudi k prenosu dobrih praks, mreženju, profesionalnemu razvoju ter spodbujanju nadaljnjih študentskih in pedagoških izmenjav.

Mobilnost ocenjujem kot zelo uspešno, tako z vidika izvedbe pedagoškega programa kot z vidika odziva študentov, sodelavcev in širšega akademskega okolja gostujoče institucije. Ponovni obisk iste univerze se je izkazal za posebej smiseln, saj je omogočil nadaljevanje teme, ki so jo študenti in predavatelji že ob prvem obisku prepoznali kot zanimivo, relevantno in premalo zastopano v študijskem programu. Druga mobilnost tako ni pomenila le ponovne predstavitve podobnih vsebin, temveč je omogočila poglobljen in vsebinsko zaokrožen cikel predavanj o ameriški staroselski književnosti, jeziku, prevajanju in etični odgovornosti.

Eden najpomembnejših rezultatov mobilnosti je bil izrazit interes študentov. Visoka udeležba, aktivno sodelovanje pri predavanjih in vprašanja, ki so jih študenti postavili na licu mesta in jih po obisku poslali po elektronski pošti, kažejo, da je program spodbudil trajnejše zanimanje za obravnavano področje. Pomembna je bila tudi prisotnost profesorjev in profesoric z drugih oddelkov, saj potrjuje interdisciplinarno relevantnost teme in odpira možnosti za nadaljnje vsebinske povezave.

Posebej bi izpostavila tudi osebno dimenzijo mobilnosti. Na gostujoči instituciji sem se počutila zelo dobrodošlo, veliko pa mi je pomenilo tudi to, da sem se lahko ponovno srečala z istimi zaposlenimi in nekaterimi študenti. Ta kontinuiteta je omogočila bolj neposreden in sproščen akademski dialog ter potrdila pomen medčloveškega stika pri razvijanju trajnejših pedagoških in institucionalnih povezav.

Udeležbo na tovrstni izmenjavi bi priporočila tudi kolegom, saj omogoča dragocen premik iz domačega akademskega okolja, preverjanje lastnih pedagoških pristopov v drugačnem študijskem kontekstu ter vzpostavljanje stikov, ki lahko prerastejo v dolgoročnejše oblike sodelovanja. Na podlagi odziva gostujoče institucije in študentov ocenjujem, da je mobilnost dosegla svoje cilje ter ustvarila dobro izhodišče za nadaljnje pedagoške, raziskovalne in študentske izmenjave. V prihodnje bi si želela sodelovanje nadgraditi tudi na področju kreativnega pisanja in prevajanja, saj se je prav povezovanje literarne ustvarjalnosti, prevajalske prakse in medkulturnega dialoga pokazalo kot posebej zanimivo za študente.

Kristina Kočan
Filozofska fakulteta

Mobilnost z namenom poučevanja (STA)
Lokacija izmenjave: Istanbul, Turčija
Obdobje izmenjave: marec, april 2026