ZGODBE

Udeležbe na Erasmus+ izmenjavah, organiziranih posebej za knjižničarje, so moja dolgoletna praksa, za izmenjavo v Varšavi sem se odločila zato, ker me je prepričal njihov program, poleg tega pa sem želela videti napredek, ki so ga dosegli od leta 2018, ko sem bila tam na individualni izmenjavi.

Zaradi udeležb na izmenjavah za knjižničarje se je razširila mreža možnosti morebitnih sodelovanj s kolegi iz številnih evropskih univerzitetnih knjižnic in vedno večkrat se zgodi, da se na izmenjavah srečujemo isti ljudje, kar še poveča možnost skupnih projektov. Udeležbe na Erasmus izmenjavah ne bogatijo samo osebno, pač pa prinašajo tudi profesionalno zadovoljstvo ter prispevajo k ponudbi izmenjav, saj se več knjižnic na osnovi dobrih izkušenj odloči, da bodo same organizirale kaj podobnega. Tako se je na primer v Varšavi zgodilo, da sem srečala kolegico iz Gradca, ki je bila pri nas na izmenjavi 2023, ter kolegico, ki je bila v organizacijskem odboru, in sva bili skupaj na izmenjavi v Goteborgu. Sama izmenjava je potekala v obliki predstavitev storitev in dejavnosti knjižnice gostiteljice, udeleženci pa smo tudi morali pripraviti predstavitve v formatu Pecha kucha, kar je bil svojevrsten izziv. Predstavitev udeležencev se je udeležilo veliko zaposlenih, ki niso bili neposredno vključeni v samo izmenjavo in po večini predstavitev se je razvila dobra debata.

Pri samih predstavitvah storitev in dejavnosti Univerzitetne knjižnice Varšava mi je bilo všeč, da so bile osnovne predstavljene vsem udeležencem hkrati, potem pa smo glede na izražene želje pred samo izmenjavo imeli še neke vrste job shadowing, ki nam je omogočil še bolj intenzivno izmenjavo izkušenj in mnenj. Zelo všeč mi je bilo tudi, da smo bili zelo aktivna skupina udeležencev, saj smo pri vsaki predstavitvi imeli še veliko vprašanj, primerjali smo različne poglede in prakse.

Kot zelo pozitivno v samem programu označujem, da so nam pokazali tudi tiste klasične vidike knjižničarstva, ne samo novodobne trende, tako da smo lahko občudovali njihove posebne zbirke z edinstvenimi primerki. Pri predstavitvi le-teh so se še posebej potrudili, saj so pokazali primerke, ki so bili tako ali drugače povezani z državami udeležencev.
Zelo me je navdušil tudi njihov oddelek za digitalizacijo in oprema, ki jim je na voljo, ter ponudba že digitaliziranega gradiva, ki je prosto dostopno. Kar se tiče vsebin o uporabi umetne inteligence pa smo v naši knjižnici kar precej pred njimi. Na področju informacijskega opismenjevanja in izobraževanja uporabnikov, ki me zaradi narave mojega dela osebno najbolj zanima, lahko rečem, da imamo veliko skupnih izzivov, s tem da v naši knjižnici bolje sodelujemo s profesorji, kolegi v Varšavi pa so lahko zaradi kupljene interaktivne programske opreme bolj kreativni.

Poleg strokovnih vsebin je program izmenjave vseboval tudi številne fakultativne oglede največjih znamenitosti.

Kot posebnost oziroma kot nekaj, kar me je zelo presenetilo, je bilo skoraj skrajno varnostno preverjanje pri samem vstopu v knjižnico, saj se je kljub priponki, da smo udeleženci Erasmus programa zgodilo, da nas, ker nismo imeli članskih izkaznic in se nismo mogli elektronsko identificirati, niso želeli spustiti v knjižnico. Ko so nam razložili razlog, je bilo vse bolj razumljivo. Glede na pretekle, sicer ne tako ekstremne, izkušnje z našimi uporabniki videno potrjuje moje osebno mnenje, da bi tudi mi potrebovali sistem za registracijo vstopa v knjižnico in bi na ta način mogoče lahko preprečili, kar se je zgodilo v
Varšavi.

Dodana vrednost izmenjave je bila tudi priložnost, da sem lahko organizacijo le-te primerjala z organizacijo našega ESTW za knjižničarje, ki smo ga organizirali 14 dni pred to izmenjavo in moram reči, da smo predvsem pri skrbi za dobro počutje udeležencev in trudu za povezovanje med njimi na kar višjem nivoju, je pa to seveda povezano tudi s kulturnimi razlikami. Ker je organizacija izmenjave zelo zahteven projekt, jo v Univerzitetni knjižnici Varšava organizirajo vsaki dve leti, zanimivo pa se mi je zdelo dejstvo, da na naslednjo izmenjavo ne bodo sprejeli nikogar iz knjižnic, ki so bile prisotne letos.

Poleg novih medosebnih stikov sem na izmenjavi v Varšavi pridobila še veliko idej in navdihov, ki jih bom lahko implementirala v svoje vsakodnevno delo.

Izmenjavo bi vsekakor priporočala svojim kolegom, tudi zato, ker ta knjižnica zaradi svoje zelene strehe velja za eno najlepših na svetu in jo je vredno videti, vsekakor pa tudi zaradi profesionalnega, a sproščenega vzdušja, v katerem sem pridobila ne samo vpogled v delovanje sorodne knjižnice, pač pa, kot sem zapisala zgoraj, tudi nove in sveže ideje ter potrditve za določene načrte, ki čakajo na realizacijo.

Mateja Borak
Univerzitetna knjižnica Maribor

Mobilnost z namenom usposabljanja (STT)
Lokacija izmenjave: Varšava, Poljska
Obdobje izmenjave: Junij 2025