Za izmenjavo sem se odločila, ker želim svoje raziskovalne izsledke (zlasti v povezavi s projektoma Zelen.kom in OLGEA) in pedagoške pristope deliti v mednarodnem okolju, kjer lahko pridobim dragocene izkušnje in razumevanje drugih medkulturnih in interdisciplinarnih akademskih okolij. Za gostujočo institucijo sem izbrala Univerzo Eötvös Loránd (ELTE) v Budimpešti, ker je moja alma mater in iz lastnih izkušenj vem, da tam deluje močna germanistična katedra. Njihovi študenti so že v preteklosti (leta 2020, ko sem se udeležila trimesečne izmenjave) izkazali visoko motivacijo za učenje in pripravljenost na aktivno sodelovanje v diskusijah. Tudi tokrat so pokazali velik interes in postavljali veliko vprašanj; še posebej sta jih zanimali temi povezovanje poučevanja trajnosti, učenja na prostem in nemščine kot tujega jezika in lažne novice v spletnih medijih. Zelo pa me je zanimala tudi možnost organizacije skupnih raziskav in projektov v sodelovanju z germanisti na Univerzi ELTE.

Rezultati izmenjave so številni in raznoliki. Zelo koristni in navdihujoči so bili pedagoški in raziskovalni dialogi s kolegi Oddelka za germanistiko, predvsem v zvezi z možnostmi sodelovanja v skupnih raziskovalnih projektih in izmenjavi didaktičnih pristopov.

V sklopu štiridnevne mobilnosti sem izvedla štiri predavanja za 41 študentov germanistike (na 1. in 2. stopnji študija) in pri tem med drugim naslovila teme kot so kontrastivna analiza podnebne komunikacije, dominantni okvirji v podnebnem diskurzu in povezovanje poučevanja trajnostnega razvoja, učenja na prostem in pouka nemščine kot tujega jezika, ki so po moji oceni spodbudile zanimanje študentov in jih motivirale k razmišljanju o mogoče zanje manj očitnih tematskih in področnih povezavah. Na teh temah temelji tudi eden izmed pomembnejših rezultatov izmenjave: pogovor o možnostih sodelovanja na področju okoljske komunikacije in poučevanja nemščine, ki bi povezal izsledke mojega dosedanjega dela na projektih Zelen.kom in OLGEA z raziskovalnim zanimanjem in študijskimi vsebinami Oddelka za germanistiko na ELTE. Ključno stičišče obeh institucij predstavlja interdisciplinarni pristop k okoljskemu komuniciranju v večjezičnem prostoru ter inovativne metode poučevanja nemščine v povezavi s trajnostno vzgojo. Ideja je, da bi razvili didaktične module in digitalna gradiva za poučevanje nemščine kot tujega jezika z okoljskimi vsebinami kot so podnebna pismenost, analiza medijskih diskurzov, jezik trajnosti; gradiva bi temeljila na obstoječih rezultatih omenjenih projektov, vendar bodo nadgrajena z vidika kontrastivne analize nemške, slovenske in madžarske medijske in izobraževalne krajine. Ena od pobud v tem kontekstu je organizacija skupnega študentskega seminarja ali poletne šole, ki bi vključevala študente obeh univerz in jim omogočila neposredno sodelovanje v raziskavi javnega okoljskega diskurza ter spodbudila njihovo kritično in medkulturno refleksijo.

Najpomembnejši rezultat mobilnosti na Univerzi ELTE pa je načrtovanje skupnega projekta z naslovom „Študij nemščine brez ali s šibkim predznanjem nemščine – didaktična gradiva in modeli študija (GODEM)“, ki ga bo v vlogi koordinatorja vodila Univerza v Mariboru (FF UM).
Projekt GODEM, zasnovan v okviru programa Erasmus+ KA220-HED (Cooperation partnership in higher education), neposredno naslavlja izzive, ki smo jih prepoznali med izmenjavo: vse več študentov germanistike prihaja na študij brez ustreznega predznanja nemščine, kar terja temeljito prenovo didaktičnih pristopov in študijskih modelov. Med pogovori z gostitelji na ELTE smo identificirali skupna izhodišča in cilje ter potrdili pripravljenost za sodelovanje pri oblikovanju gradiv in modelov, ki bi bili primerni za to novo realnost v visokošolskem prostoru.

Vsebina in cilji projekta GODEM:
• razvoj didaktičnih gradiv za posamezne predmete, namenjenih študentom brez ali s šibkim znanjem nemščine,
• izmenjava izkušenj med partnerskimi univerzami (ELTE Budimpešta, Skopje, Poznan, Vilnius, Riga),
• implementacija in evalvacija gradiv s pomočjo študentskih in predavateljskih povratnih informacij,
• razvoj novih študijskih modelov za celotni prvostopenjski študij germanistike, s pomočjo Delphi metode,
• krajše študentske izmenjave, usposabljanja za predavatelje in široka diseminacija rezultatov.

Sodelovanje z Univerzo ELTE, vzpostavljeno v času izmenjave, ima ključno vlogo pri pripravi delovnega paketa WP3 (implementacija gradiv), saj imajo kolegi z Oddelka za germanistiko izkušnje z vključevanjem raznolikih jezikovnih profilov študentov in ponujajo dragocen vpogled v delovanje germanistike v večjezičnem prostoru.
Poleg tega smo že v času obiska načrtovali vključitev izbranih vsebin (npr. okoljskega komuniciranja kot dela vsebin za začetno stopnjo jezikovnega pouka), kar dodatno prispeva k inovativnosti projekta. Projekt tako povezuje raziskovalno delo, didaktiko in mednarodno sodelovanje, vse s ciljem izboljšanja kakovosti in dostopnosti študija germanistike v Srednji in Vzhodni Evropi.

Za uspešno prijavo skupnega projekta bomo uporabili izkušnje obeh institucij z evropskimi razpisi (npr. Erasmus+ Cooperation Partnerships in CEEPUS), saj gre za tematiko, ki ima velik potencial za vključevanje v mednarodne razpise na področju izobraževanja, jezikov in trajnosti.

Izmenjavo bi iskreno priporočila vsem kolegom, saj omogoča tako strokovno rast kot tudi razširjanje didaktičnih in raziskovalnih pristopov v mednarodnem prostoru. Delo v drugačnem izobraževalnem kontekstu spodbuja refleksijo lastnega poučevanja, omogoča stik z visoko motiviranimi študenti ter ponuja konkretne možnosti za medinstitucionalno sodelovanje. Tovrstne izmenjave krepijo tudi internacionalizacijo domače institucije in dvigujejo kakovost pedagoškega dela.

Melanija Larisa Fabčič
Filozofska fakulteta

Mobilnost z namenom poučevanja (STA)
Lokacija izmenjave: Budimpešta, Madžarska
Obdobje izmenjave: maj 2025

Odločitev za sodelovanje v programu Erasmus+ je bila rezultat mojega prizadevanja po krepitvi mednarodnih raziskovalnih povezav in pridobivanju praktičnih znanj s področja strateškega načrtovanja akademskega sodelovanja. V sodobnem akademskem okolju, kjer so interdisciplinarnost, digitalna transformacija in trajnost ključni koncepti, postaja sodelovanje z mednarodnimi partnerji ne samo zaželeno, temveč nujno za doseganje dolgoročnih ciljev tako posameznika kot institucije.

Izbrana gostujoča institucija na Portugalskem mi je bila zanimiva zaradi njihove aktivne vloge na področju mednarodnih raziskovalnih projektov, predvsem v okviru programov Horizon Europe, Erasmus+ in COST. Njihova izrazita interdisciplinarna usmerjenost, podpora mobilnosti zaposlenih ter poudarek na vključevanju raziskovanja v visokošolske kurikule so predstavljali odlično priložnost za strokovno nadgradnjo mojega dela.

Glavni cilj mobilnosti je bil pridobiti neposreden vpogled v dobre prakse mednarodnega sodelovanja, raziskovalnega usklajevanja ter oblikovanja skupnih projektov. Obenem pa sem želela poglobiti razumevanje ključnih tem, kot so vključujoče izobraževanje, integracija raziskovanja v pedagoški proces ter razvoj sodelovanj s šolami in lokalnimi skupnostmi.

Mobilnost je bila izjemno celovita in strukturirana ter mi je omogočila bogato izkušnjo v različnih vidikih akademskega dela: od strateškega načrtovanja do konkretnih korakov za oblikovanje skupnih raziskovalnih pobud.
Mobilnost na Portugalskem je bila osredotočena na krepitev mednarodnega raziskovalnega sodelovanja ter razvoj strategij za dolgoročne akademske povezave. V okviru tedenskega programa sem sodelovala v nizu strukturiranih srečanj, delavnic, študijskih obiskov in evalvacijskih razprav.

1. Srečanje z Erasmus+ in mednarodno pisarno

V začetku mobilnosti sem sodelovala v poglobljeni razpravi z Erasmus+ in mednarodno pisarno, kjer smo obravnavali možnosti za skupne raziskovalne projekte. Osrednji poudarek je bil na identificiranju virov financiranja (npr. Horizon Europe, Erasmus+, COST), razumevanju administrativnih postopkov in izmenjavi dobrih praks. Ta razprava mi je omogočila boljše razumevanje mehanizmov prijav in izzivov, s katerimi se soočajo visokošolske ustanove v mednarodnem okolju.

2. Poglobljen vpogled v interdisciplinarne raziskave

V naslednjih dneh sem se seznanila z njihovimi aktualnimi raziskovalnimi projekti, objavami in medfakultetnim sodelovanjem. To mi je omogočilo prepoznavanje možnih sinergij, zlasti na področju trajnostnega razvoja, vključevanja umetne inteligence v izobraževanje in raziskovanja socialne vključenosti. Ti pogovori so razkrili več potencialnih točk povezovanja z našo institucijo.

3. Razprave o vključevanju raziskovanja v kurikule

Pomemben del mobilnosti je bil posvečen metodologijam vključevanja raziskovalnih vsebin v kurikularno zasnovo študijskih programov. V razpravah smo obravnavali izzive, kot so prilagajanje vsebin hitro razvijajočim se znanstvenim področjem (npr. digitalna transformacija, trajnost), ter pomen povezovanja raziskav z učnimi cilji. Posebej me je nagovoril njihov pristop, ki spodbuja raziskovalno učenje in povezovanje študentov z aktualnimi raziskovalnimi vprašanji že v zgodnjih fazah študija.

4. Obiski osnovnih in srednjih šol

Sledil je terenski del, v okviru katerega sem obiskala več osnovnih in srednjih šol, kjer so izvajali aplikativne raziskave s poudarkom na inovativni pedagogiki in strategijah vključevanja. Pridobila sem neposreden vpogled v prenose raziskovalnih spoznanj v prakso, zlasti na področju dela z učenci iz različnih kulturnih okolij, vključevanja otrok s posebnimi potrebami ter preizkušanja didaktičnih inovacij. Sodelovanje z osnovnimi šolami je odprlo možnosti za bodoče skupne raziskave na področju izobraževalne politike in prakse.

5. Raziskovalna refleksija in primerjalna analiza

Po obisku šol sem sodelovala v refleksijskem srečanju z gostujočimi raziskovalci. Obravnavali smo možne študije primerov ter raziskovalne teme, povezane s pomanjkanjem učiteljev, multikulturno vzgojo in vlogo umetne inteligence v učnem procesu. Analiza različnih pristopov je spodbudila kritično razmišljanje o tem, kako bi lahko podobne raziskave zasnovali tudi v našem kontekstu.

6. Razprave o temeljnih raziskovalnih temah

V razširjeni tematski razpravi smo se osredotočili na:
– izzive izobraževanja učiteljev v EU,
– razvoj univerzitetnih zavezništev,
– dobre prakse medinstitucionalnega raziskovalnega sodelovanja,
– vključujoče izobraževanje glede na spol, vero in kulturno identiteto,
– strategije internacionalizacije ter so-supervizijo doktorskih študentov.

Razprave so bile dragocene za širši vpogled v evropski raziskovalni prostor in strateško načrtovanje prihodnjih povezav.

7. Delavnica o vodenju mednarodnih raziskovalnih skupin

Ena izmed praktičnih aktivnosti je bila usmerjena v pridobivanje znanj o vodenju mednarodnih raziskovalnih skupin, upravljanju virtualnih sodelovanj in so-superviziji zaključnih nalog. Predstavljeni so bili konkretni modeli sodelovanja, ki jih lahko uporabimo tudi v naši ustanovi.

8. Priprava projektnih predlogov in osnutka dogovora o sodelovanju

Sledila je priprava osnutka projektnih predlogov za programe Erasmus Mundus, COST in sheme za mobilnost doktorskih študentov. Pripravili smo tudi osnutek memoranduma o sodelovanju (MoU), ki bo podlaga za bodoče formalizirane oblike povezovanja med institucijama.

9. Evalvacija in načrtovanje nadaljnjih korakov

Mobilnost se je zaključila z evalvacijo rezultatov in načrtovanjem konkretnih časovnic za nadaljnje raziskovalno sodelovanje, pripravo skupnih objav in prijav na razpise. Načrtovane so tudi virtualne nadaljevalne aktivnosti, vključno z delavnico o trajnostnih praksah v visokem šolstvu in srečanji raziskovalnih skupin.

Mobilnost na Portugalskem je bistveno pripomogla k moji osebni in strokovni rasti ter odprla nove možnosti za sodelovanje naše institucije v evropskem raziskovalnem prostoru. Pridobljena znanja, vpogledi in kontakti omogočajo oblikovanje konkretnih nadaljnjih korakov, od skupnih projektov do medinstitucionalnih dogovorov.

Kolegom tovrstno mobilnost toplo priporočam, saj ponuja:
– možnost strukturiranega vpogleda v delovanje sorodnih institucij,
– priložnost za razvoj raziskovalnih povezav,
– dostop do dobrih praks, ki jih lahko prenesemo v domače okolje,
– vzpostavitev trajnostnih strateških partnerstev,
– razširitev strokovnega in raziskovalnega mreženja.

Erasmus+ ni le priložnost za mobilnost, temveč predvsem za ustvarjanje trajnih vezi, izmenjavo znanj in krepitev evropskega raziskovalnega prostora. Verjamem, da bi večja udeležba slovenskih visokošolskih delavcev pomembno prispevala k internacionalizaciji našega raziskovalnega in pedagoškega dela ter omogočila prenos inovativnih pristopov tudi v lokalno okolje.

Marta Licardo
Pedagoška fakulteta

Mobilnost z namenom usposabljanja (STT)
Lokacija izmenjave: Portugalska
Obdobje izmenjave: Maj 2025

Na Univerzi v Zadru sem preko Erasmusa gostovala večkrat, najpogosteje sem se udeležila mobilnosti z namenom poučevanja (Teaching), redkeje kombinirane mobilnosti (Teaching + Training). Skozi leta smo s tamkajšnjim Oddelkom za komunikacijske študije in turizem prerasli sodelovanje zgolj v okviru izmenjav Erasmus+, saj ga krepimo s študijskimi obiski študentov Univerze v Zadru na Fakulteti za turizem in v turističnih ter drugih gospodarskih družbah v Sloveniji, s skupnimi objavami, gostovanji na konferencah in poletnih šolah. Zadnjo izmenjavo v okviru programa Erasmus + sem na Univerzi v Zadru izvedla februarja 2024 (Teaching).

S kolegi Univerze v Zadru sem v rednih stikih, prav tako sodelujemo pri pedagoškem in raziskovalnem delu, ki presega okvire Erasmus izmenjav, zagotovo pa so prav izmenjave tiste, ki so vedno pomembna spodbuda in priložnost za različne oblike sodelovanj, za pretresanje idej, predlogov in načrtov. Med februarsko izmenjavo sem predstavila izkušnje Erasmus+ projekta IN-COMM GUIDE, ki sem ga koordinirala na Univerzi v Mariboru in začetne izkušnje Erasmus+ projekta EDU-FIT, ki ga prav tako koordinira UM. Prav tako smo s kolegi s partnerske univerze pripravili okviren idejni načrt za prijavo Erasmus+ projekta v letu 2025 in se dogovorili, da bomo prijavili bilateralni projekt. V mesecu maju 2024 smo tako pripravili prijavo ARIS bilateralnega projekta med Slovenijo in Hrvaško na temo literarnega turizma in digitalizacije. Prav tako z Univerzo v Zadru sodelujemo pri testiranju učbenika za literarni turizem, ki ga pripravljamo na naši univerzi v sodelovanju z avtorji iz Italije, Portugalske in Velike Britanije.

S kolegi v Zadru vedno pripravimo tudi načrt prihodnjih sodelovanj, ki vključuje udeležbo s skupnim prispevkom / člankom na konferenci, nadaljevanje pedagoškega sodelovanja v okviru Erasmus izmenjav, v načrtu so redni raziskovalni sestanki, katerih cilj je med drugim skupna prijava na ustrezen razpis in sodelovanje pri diseminaciji rezultatov Erasmus+ projektov (IN-COMM GUIDE je uspešno zaključen, EDU-FIT pa trenutno še vodimo na Univerzi v Mariboru). Veliko pozornosti pri načrtovanju posvečamo vključevanju, vseživljenjskemu učenju, pripravi učnih gradiv in digitalizaciji, razpravam o spreminjanju študijskih programov glede na potrebe prihodnosti, pa tudi pastem umetne inteligence. S kolegi v Zadru delimo prepričanje, da je treba izobraževati študente in visokošolske učitelje. Učenje, povezovanje in sodelovanje na pedagoškem in raziskovalnem področju je vsekakor pot, ki vodi do napredka.

izr. prof. dr. Jasna Potočnik Topler
Fakulteta za turizem

Mobilnost z namenom poučevanja (STA)
Lokacija izmenjave: Zadar, Hrvaška
Obdobje izmenjave: Februar 2024

Za mobilnost na Fakulteti za strojništvo Univerze v Jaénu sem se odločil zaradi večletnega sodelovanja s tamkajšnjimi raziskovalci na področju raziskovalnega dela.
Delo v sklopu mobilnosti je bilo osredotočeno na testiranje piroliznih olj (PO) in na spoznavanje laboratorijskega reaktivnega motorja, s katerim razpolagajo raziskovalci na Univerzi v Jaénu.

V sklopu testiranja PO smo pridobljenim oljem določili viskoznost, gostoto, površinsko napetost, kurilno vrednost in organsko elementarno sestavo (CHNS/O).
Skupaj smo izvedli kratko testiranje na laboratorijskem motorju, ki je služilo spoznavanju delovanja motorja, delovanja merilne opreme in same procedure testiranja. V trenutni konfiguraciji motor ni opremljen s sistemom za merjenje emisij izpušnih plinov, zato smo obiskali sejem, kjer so raziskovalci iz Univerze Castilla-La Mancha predstavili njihov inovativni sistem za merjenje emisij izpušnih plinov reaktivnih motorjev.

Dogovorili smo se, da bomo skupaj izdelali virtualni model laboratorijskega reaktivnega motorja, ki bo omogočal izvedbo virtualnih testiranj s pomočjo numeričnih simulacij. V ta namen smo posneli geometrijo modela motorja, ki jo bomo v prihodnje prenesli v virtualno okolje.

Mobilnosti v programu Erasmus+ omogočajo raziskovalcem vzdrževanje in ustvarjanje novih poznanstev, ki jih nujno potrebujemo pri svojem raziskovalnem delu. Mobilnost nam omogoča tudi dostop do znanja in izkušenj tujih raziskovalcev ter dostop do raziskovalne opreme, ki je v sklopu matične fakultete nimamo na razpolago. Vse to pa pozitivno vpliva na naš osebni in strokovni razvoj.

doc. dr. Luka Lešnik
Fakulteta za strojništvo

Mobilnost z namenom usposabljanja (STT)
Lokacija izmenjave: Jaén, Španija
Obdobje izmenjave: oktober 2023

Namen obiska na Ekonomski fakulteti (Univerze v Kragujevcu, Srbija) je bil izvesti predavanja za študente na gostujoči fakulteti, izmenjati dobre prakse poučevanja na področju management in organizacijskega vedenja s kolegi iz Srbije, izmenjati strokovnih izkušenj glede internacionalizacije visokega šolstva ter izvesti delavnico za managerje iz Kragujevca o stanju in razvojnih trendih sodobnega managementa in organizacijskega vedenja.

V skladu s planom obiska sem izvedel 8 ur predavanj za študente na temo »Vloga managementa v zagotavljanja agilnega delovanja sodobnih podjetij« (4 ure na dodiplomskem in 4 ure na podiplomskem študiju). ). Na predavanjih sem predstavil izbrana raziskovalna spoznanja ter dobre prakse organizacijskega vedenja sodobnih podjetij v Sloveniji in globalnem okolju študentom in kolegom na gostujoči fakulteti.

Drugi del aktivnosti obiska je bil namenjen strokovnemu delu s kolegi povezanim z obravnavo možnosti za prihodnje raziskovalno in projektno sodelovanje, izmenjavo pedagoških in strokovnih izkušenj ter oblikovanjem predlogov za boljše medsebojno sodelovanje in izmenjavo študentov med EPF (UM) in EF (UK). V tem okviru smo izvedli aktivnosti priprave skupne prijave na razpis Erasmus+, raziskavo o delovnih vrednotah študentov in zaposlenih na gostujoči fakulteti, oblikovali osnutek skupnega prispevka za mednarodno konferenco ter oblikovali načrt povečanja izmenjave predavateljev in študentov med fakultetami.

Tretji del aktivnosti obiska je bil namenjen izmenjavi dobrih praks in izkušenj organizacijskega vedenja s kolegi iz Ekonomske fakultete in managerji iz Kraljeva. Na izvedeni delavnici sem udeležencem predstavil različne vidike raziskovanja organizacijske vedenja s poudarkom na razlikah med (1) pristopi funkcionalnega in socialnega konstruktivizma ter (2) stanjem organizacijskega vedenja med podjetji v Sloveniji in Srbiji. Na delavnici smo preučili tudi možnosti za sodelovanje podjetij iz Kraljeva pri razvoju in prenosu dobrih praks organizacijskega vedenja med Slovenijo in Srbijo ter pri pripravi in izvajanju mednarodnih projektov.

Večina izvedenih aktivnosti v času obiska je bila nato realizirala v skladu z dogovori. Med njimi je potrebno omeniti skupno prijavo projekta Erasmus+ (februar 2024), predstavitev skupnega prispevka na znanstveni konference v Novem mestu maju 2024, priprava prispevka z rezultati izvedene ankete (ki je trenutno v recenzijskem postopku v reviji Fontiers), gostovanje mlade raziskovalke ter dveh predavateljev iz Kraljeva na EPF (UM) ter povečanje število vpisanih študentov iz Srbije na magistrskem študiju EPF. V pripravi je tudi prijava na razpis Danube, v katero sodelujejo podjetja iz Kraljeva in Maribora.

red. prof. dr. Vojko Potočan
Ekonomsko – poslovna fakulteta

Mobilnost z namenom poučevanja (STA)
Lokacija izmenjave: Kragujevac, Srbija
Obdobje izmenjave: november 2023

Fotografija: Wikipedia

V okviru več letnega uspešnega sodelovanja inštituta za termomehaniko v Pragi in raziskovalne skupine LAVKON, je bil izveden večtedenski raziskovalni obisk, ki je bil namenjen izvedbi eksperimentov in skupni pripravi prijave raziskovalnega projekta.

V okviru raziskovalnega obiska so bili izvedeni eksperimentalni preizkusi nateznih vzorcev izdelanih iz aluminijeva zlitine z oznako 5083 – H111. V okviru eksperimentalnega preizkušanja smo analizirali obnašanje materiala na ciklično dinamično obremenitev, ki je bila izvedena v kontroli sile. Namen teh preizkusov je bil preučiti obnašanje materiala pod različnimi robnimi pogoji obremenjevanja, pri čemer smo zasledovali odziv deformacije. Mehanski preizkusi so bili zasnovani tako, da so simulirali realne pogoje, ki jih material lahko doživi v dejanski vsakodnevni uporabi. Rezultati preizkusov so pokazali, da aluminijeva zlitina 5083 – H111 izkazuje visoko odpornost na ciklično obremenjevanje, kar potrjuje njeno primernost za uporabo v različnih aplikacijah. Material je pokazal stabilno obnašanje in minimalno utrujenost pri ciklični obremenitvi, kar je ključnega pomena za zanesljivost in varnost končnih izdelkov.
S pomočjo teh preizkusov smo pridobili dragocene podatke o obnašanju omenjene aluminijeve zlitine, kar omogoča boljše razumevanje in potencialne uporabe v inženirskih aplikacijah. Tako pridobljene informacije so ključne za izboljšanje materialnih specifikacij in za razvoj novih, bolj odpornih in trajnostnih materialov.

Izmenjave podprte s strani programa Erasmus+ so idealne za vzpostavitev in krepitev sodelovanj med institucijami. Ena izmed največjih prednosti teh izmenjav je, da za njihovo izvedbo ni potrebno imeti drugih večjih virov sofinanciranja kot so na primer bilateralni ali drugi skupni projekti med sodelujočimi institucijami. Poleg tega program omogoča obiske institucij s katerimi je že vzpostavljeno večletno sodelovanje, kar je bil tudi moj primer. Takšni obiski omogočajo tudi promocijo študentskih izmenjav na gostujočih institucijah, s čimer lahko spodbudimo študente k udeležbi v izmenjavah.

Poleg vsega pa takšna izmenjava prinaša izjemno širino izkušenj, tako v profesionalnem kot tudi družbenem smislu. Kot udeleženec Erasmus+ programa sem imel priložnost pridobiti nove strokovne izkušnje. Erasmus+ izmenjave tako ne pomenijo le akademskega napredka, temveč celovito osebnostno rast in razvoj, ki ti v bodoče lahko odpira vrata v širši svet priložnosti.

doc. dr. Branko Nečemer
Fakulteta za strojništvo

Mobilnost z namenom usposabljanja (STT)
Lokacija izmenjave: Praga, Češka
Trajanje izmenjave: december 2023, januar 2024

Fotografija: Pixabay