ZGODBE

Odločitev za sodelovanje v programu Erasmus+ je bila rezultat mojega prizadevanja po krepitvi mednarodnih raziskovalnih povezav in pridobivanju praktičnih znanj s področja strateškega načrtovanja akademskega sodelovanja. V sodobnem akademskem okolju, kjer so interdisciplinarnost, digitalna transformacija in trajnost ključni koncepti, postaja sodelovanje z mednarodnimi partnerji ne samo zaželeno, temveč nujno za doseganje dolgoročnih ciljev tako posameznika kot institucije.

Izbrana gostujoča institucija na Portugalskem mi je bila zanimiva zaradi njihove aktivne vloge na področju mednarodnih raziskovalnih projektov, predvsem v okviru programov Horizon Europe, Erasmus+ in COST. Njihova izrazita interdisciplinarna usmerjenost, podpora mobilnosti zaposlenih ter poudarek na vključevanju raziskovanja v visokošolske kurikule so predstavljali odlično priložnost za strokovno nadgradnjo mojega dela.

Glavni cilj mobilnosti je bil pridobiti neposreden vpogled v dobre prakse mednarodnega sodelovanja, raziskovalnega usklajevanja ter oblikovanja skupnih projektov. Obenem pa sem želela poglobiti razumevanje ključnih tem, kot so vključujoče izobraževanje, integracija raziskovanja v pedagoški proces ter razvoj sodelovanj s šolami in lokalnimi skupnostmi.

Mobilnost je bila izjemno celovita in strukturirana ter mi je omogočila bogato izkušnjo v različnih vidikih akademskega dela: od strateškega načrtovanja do konkretnih korakov za oblikovanje skupnih raziskovalnih pobud.
Mobilnost na Portugalskem je bila osredotočena na krepitev mednarodnega raziskovalnega sodelovanja ter razvoj strategij za dolgoročne akademske povezave. V okviru tedenskega programa sem sodelovala v nizu strukturiranih srečanj, delavnic, študijskih obiskov in evalvacijskih razprav.

1. Srečanje z Erasmus+ in mednarodno pisarno

V začetku mobilnosti sem sodelovala v poglobljeni razpravi z Erasmus+ in mednarodno pisarno, kjer smo obravnavali možnosti za skupne raziskovalne projekte. Osrednji poudarek je bil na identificiranju virov financiranja (npr. Horizon Europe, Erasmus+, COST), razumevanju administrativnih postopkov in izmenjavi dobrih praks. Ta razprava mi je omogočila boljše razumevanje mehanizmov prijav in izzivov, s katerimi se soočajo visokošolske ustanove v mednarodnem okolju.

2. Poglobljen vpogled v interdisciplinarne raziskave

V naslednjih dneh sem se seznanila z njihovimi aktualnimi raziskovalnimi projekti, objavami in medfakultetnim sodelovanjem. To mi je omogočilo prepoznavanje možnih sinergij, zlasti na področju trajnostnega razvoja, vključevanja umetne inteligence v izobraževanje in raziskovanja socialne vključenosti. Ti pogovori so razkrili več potencialnih točk povezovanja z našo institucijo.

3. Razprave o vključevanju raziskovanja v kurikule

Pomemben del mobilnosti je bil posvečen metodologijam vključevanja raziskovalnih vsebin v kurikularno zasnovo študijskih programov. V razpravah smo obravnavali izzive, kot so prilagajanje vsebin hitro razvijajočim se znanstvenim področjem (npr. digitalna transformacija, trajnost), ter pomen povezovanja raziskav z učnimi cilji. Posebej me je nagovoril njihov pristop, ki spodbuja raziskovalno učenje in povezovanje študentov z aktualnimi raziskovalnimi vprašanji že v zgodnjih fazah študija.

4. Obiski osnovnih in srednjih šol

Sledil je terenski del, v okviru katerega sem obiskala več osnovnih in srednjih šol, kjer so izvajali aplikativne raziskave s poudarkom na inovativni pedagogiki in strategijah vključevanja. Pridobila sem neposreden vpogled v prenose raziskovalnih spoznanj v prakso, zlasti na področju dela z učenci iz različnih kulturnih okolij, vključevanja otrok s posebnimi potrebami ter preizkušanja didaktičnih inovacij. Sodelovanje z osnovnimi šolami je odprlo možnosti za bodoče skupne raziskave na področju izobraževalne politike in prakse.

5. Raziskovalna refleksija in primerjalna analiza

Po obisku šol sem sodelovala v refleksijskem srečanju z gostujočimi raziskovalci. Obravnavali smo možne študije primerov ter raziskovalne teme, povezane s pomanjkanjem učiteljev, multikulturno vzgojo in vlogo umetne inteligence v učnem procesu. Analiza različnih pristopov je spodbudila kritično razmišljanje o tem, kako bi lahko podobne raziskave zasnovali tudi v našem kontekstu.

6. Razprave o temeljnih raziskovalnih temah

V razširjeni tematski razpravi smo se osredotočili na:
– izzive izobraževanja učiteljev v EU,
– razvoj univerzitetnih zavezništev,
– dobre prakse medinstitucionalnega raziskovalnega sodelovanja,
– vključujoče izobraževanje glede na spol, vero in kulturno identiteto,
– strategije internacionalizacije ter so-supervizijo doktorskih študentov.

Razprave so bile dragocene za širši vpogled v evropski raziskovalni prostor in strateško načrtovanje prihodnjih povezav.

7. Delavnica o vodenju mednarodnih raziskovalnih skupin

Ena izmed praktičnih aktivnosti je bila usmerjena v pridobivanje znanj o vodenju mednarodnih raziskovalnih skupin, upravljanju virtualnih sodelovanj in so-superviziji zaključnih nalog. Predstavljeni so bili konkretni modeli sodelovanja, ki jih lahko uporabimo tudi v naši ustanovi.

8. Priprava projektnih predlogov in osnutka dogovora o sodelovanju

Sledila je priprava osnutka projektnih predlogov za programe Erasmus Mundus, COST in sheme za mobilnost doktorskih študentov. Pripravili smo tudi osnutek memoranduma o sodelovanju (MoU), ki bo podlaga za bodoče formalizirane oblike povezovanja med institucijama.

9. Evalvacija in načrtovanje nadaljnjih korakov

Mobilnost se je zaključila z evalvacijo rezultatov in načrtovanjem konkretnih časovnic za nadaljnje raziskovalno sodelovanje, pripravo skupnih objav in prijav na razpise. Načrtovane so tudi virtualne nadaljevalne aktivnosti, vključno z delavnico o trajnostnih praksah v visokem šolstvu in srečanji raziskovalnih skupin.

Mobilnost na Portugalskem je bistveno pripomogla k moji osebni in strokovni rasti ter odprla nove možnosti za sodelovanje naše institucije v evropskem raziskovalnem prostoru. Pridobljena znanja, vpogledi in kontakti omogočajo oblikovanje konkretnih nadaljnjih korakov, od skupnih projektov do medinstitucionalnih dogovorov.

Kolegom tovrstno mobilnost toplo priporočam, saj ponuja:
– možnost strukturiranega vpogleda v delovanje sorodnih institucij,
– priložnost za razvoj raziskovalnih povezav,
– dostop do dobrih praks, ki jih lahko prenesemo v domače okolje,
– vzpostavitev trajnostnih strateških partnerstev,
– razširitev strokovnega in raziskovalnega mreženja.

Erasmus+ ni le priložnost za mobilnost, temveč predvsem za ustvarjanje trajnih vezi, izmenjavo znanj in krepitev evropskega raziskovalnega prostora. Verjamem, da bi večja udeležba slovenskih visokošolskih delavcev pomembno prispevala k internacionalizaciji našega raziskovalnega in pedagoškega dela ter omogočila prenos inovativnih pristopov tudi v lokalno okolje.

Marta Licardo
Pedagoška fakulteta

Mobilnost z namenom usposabljanja (STT)
Lokacija izmenjave: Portugalska
Obdobje izmenjave: Maj 2025