ZGODBE

Ne zavedno je velik sopotnik naše generacije »fomo«, strah pred tem, da bomo nekaj izpustili (fear of missing out). Zagotovo so se takšni strahovi pojavljali tudi v predhodnih generacijah, a socialna omrežja, množične delitve pozitivnih trenutkov,  to le še potencirajo. Le kdo bi želel zamuditi možnost izkušnje študija v tujini? Izpustiti erasmus zabave v popolnoma drugačnem klubu s latinsko glasbo, drugačnimi plesnimi move-i in neznanimi ljudmi. Kdo ne bi želel menjati okolja in klime? Kdo bi se branil osebne rasti in spoznavanja samega sebe? Kdo ne bi želel spoznati nove države, mesta in njihove kulture? Neposredno Erasmus seveda tudi nudi samo možnost potovanja. In najbrž še veliko več, saj zaživiš v samem mestu, občutiš in spoznaš njegov utrip. In najpomembneje, kdo ne bi želel stkati mednarodna prijateljstva?  Kdo ne bi želel, čez 10 let v pisarni mimobežno omeniti dogodka s faksa na drugem delu Evrope ali celo sveta? In ob začetku kariere v Cv pripeti tako bogato izkušnjo.

Seveda si velika večina iz za študentskih klopi, izmed nas, vse to želi. Korona nas je prikrajšala velikega dela študentskega življenja, ki je najbrž eden izmed pomembnih obdobij in tudi mejnikov v življenju. Zanimivo je, da sem jo avtomatsko poosebila, Korona, ona, kot, da je živo bitje. Saj je vendarle bila, imela je znatno moč nad našim potekom življenja, kot tudi izobraževanja.

Celoto – fakulteto, predavanja, vaje, učenje, študiranje, zabavo, kolegialnost, zaznavamo popolnoma drugače, kot naši predhodniki. Živeli smo popolnoma nasprotno realnost od večine v njihovih študijskih časih. To pa ne predpostavlja izrecno negativnih predznakov pred vsemi prednostmi. Ni vse nujno črno, a sama izkušnja študentskega življenja je zagotovo pomanjkljiva.  Vsi smo hrepeneli po socializaciji, družbi, seveda tudi zabavah, a predaleč so nam bile same osnove. Izobraževanje je izgubilo konstantno normalo. Sedaj, ko nam je življenje v polni meri omogočeno in ponovno na voljo, je edino prav, da ga zajemamo z veliko žlico in z veliko mero hvaležnosti. Beseda izobrazba ima koren  obraz. Vsi ljudje imamo hrbtenico, nekateri mehkejšo, drugi bolj trdno, a ne glede na njeno trpežnost, smo vsi ukrivljivi. Znanja, izkušnje, dogodki nas izoblikujejo, spremenijo. Smo kot kakšna morfološka kamnina, le da v večini sami izbiramo skozi katere procese bomo odšli. Kar še ne pomeni vse, a večino. In v veliki meri izbiramo smer vzporedno s izbiro naše fakultete. Le ona predstavlja nas in le mi sami predstavljamo njo.

Ne študiramo le literaturo, teorij, knjig, praks, strategij, vaj in primerov. Študiramo tudi uspešne in neuspešne poslovne in politične zgodbe okolja v katerem živimo. Premišljujemo in opazujemo profesorje, sošolce, okolje. Študiramo o lastni kulturi, arhitekturi in glasbi. In skupek vseh teh sivih celic, nam daje obraz. Velikokrat se sploh ne zavedamo kako omejeni smo. Prihajamo iz čudovite, varne in stabilne države, ki je zagotovo čudovita. A, je majhna. Svet pa ponuja še toliko več. »Vemo kaj smo, toda ne vemo, kaj bi lahko bili«, je rekel William Shakespeare.

Ni narobe, da se držimo okvirjev in stalnic. A, za napredek so potrebna nova znanja, nove tehnike in prakse. Tujina nam je lahko v dober vzgled, lahko pa je tudi tisto kar naj ne bomo, od česa se oddaljevati, kaj opustiti. Moč okolja je ljudi nezavedno okamenititi. Izbrati smer razmišljanja, pojasnjevanja in napredka, ki ni nujno javno dobra, najbolj ali edino pravilna, ali celo zastavljena v pravo smer. Včasih majhna, skromna okolja, ljudem dopuščajo težke pogoje za rast, ali celo zaslepijo pogled pred njo. S tem ne ciljam na Slovenijo, kot državo oz. Republiko. S tem ciljam na družbo, pogovore ob kavi, družinske prijatelje, javne skrivnosti, obče pogovore, zakotne vasi ali celo mesta. Zavestno moramo sprejeti odgovornost, da kritično razmišljamo in širimo lastno obzorje.

Svojo Erasmus+ izkušnjo sem pričela v mesecu septembru na Dunaju. V mestu krasne arhitekture, bogate zgodovine in multinacionalnosti. Predvsem ta zadnja je name pustila prvi čuten pečat. V našem mestu takšne večplastnosti kultur ne poznamo, niti v času Lenta na folklornih dogajanjih. Kljub temu, da sem do sedaj že kar veliko potovala, se to ne more primerjati s pol leta življenja v tujini. Pri rednih predmetih sem tako edin »Erasmovec« sedela med Filipinci, Rusi, Madžari, Ukrajinci, Korejci, Kitajci, Nemci itd. Praktično se same kulturne strukture erasmus razredov in rednih razredov niso bistveno razlikovale. Sama nacionalnost, kultura pa potegne tako veliko za seboj, da je nam, Slovencem to nepredstavljivo. Že v osnovni šoli imamo pri družbi, tujih jezikih, etiki v kurikulumu kulturo. Tudi vse njene sestavine znamo našteti vsi. Dvomim pa, da se zavedamo razsežnosti in velikanskih razlik med njimi. Govorim o popolnoma drugačnem načinu življenja.

Po slabem mesecu na Dunaju, nas je sošolka povabila na rojstno dnevni brunch. Edina sem prišla s darilom – bogatim pisanim šopkom vrtnic, tudi sama slavljenka s Maroka je bila presenečena. Štafeto čustva sva si predali, ko je prišlo do računa in smo si punce razdelile račun. Vsaka je plačala zase. A, domov sem odšla s velikim spoznanjem. Ob odhodu je slavljenka povedala, da je zelo vesela, da smo se odzvale vabilu in, da je prvič v življenju praznovala svoj rojstni dan s prijateljicami. Medtem, ko meni spomin na prvi rojstni dan s prijateljčki v McDonaldsu peša. Veliko nam je samoumevnega, ker živimo v tako toplem in varnem okolju, kjer nam je hvala Bogu v veliki večini skoraj dostopno vse.

Prav tako nas kar nekaj med študijem živi doma, kjer je sicer logično, da hrane ne raste v hladilniku, ni nam pa treba skrbeti in plačevati za vsak obrok. Študij v tujini te tudi finančno osamosvoji. Na voljo imaš določen znesek, ki ga je potrebno prerazporediti po stroških, prioritetah. Le te pa drastično spremenijo svoj vrstni red. Kakšna Zara, Pull and Bear morda celo izgubita svojo mesto. Prisiljen si v zrelo in odgovorno ravnanje tako z denarjem, prioritetami, kot tudi s časom. Kar je zagotovo izjemna šola za življenje.

Najbrž bi pa od vseh komponent odraščanja in osamosvajanja v tujini, moja tašča naglas izpostavila, da sem se naučila kuhat. In priznam, da ne le naučila, vzljubila sem eksperimentiranje v kuhinji. Vsak dan sem v svoji miniaturni študentski kuhinji, kjer je dolžina celotne niše bila manjša, kot doma dolžina umivalnika, kuhala tople obroke po babičinih receptih s pridihom lastne domišljije. In ob tem bila neizmerno srečna in ponosna.

Tudi motivacija za samo učenje je bila veliko večja. Priznam nekoliko tudi vzpodbudi  malenkostno breme in tih strah, ki je povezan z vračanjem Erasmus štipendije. Zagotovo pa prvenstveno popolnoma drugačni pristop faksa. Poslušaš predavanja v angleščini, učiš se v tem jeziku in kar naenkrat sediš na vlaku, ko zaslišiš lastne misli v tujem jeziku. Moja najbolj močna gonilna sila ob prijavi na Erasmus je bila izboljšanje tujega jezika. Ne morem zatrdit, da sem svoje znanje povišala na drug nivo, izpilila vse gramatične strukture, ampak postala sem samozavestna, ko sem govorila v njem. Angleščina je postala nekaj popolnoma naravnega, vsakodnevnega.

Na Dunaju imajo izjemno ESN (Erasmus student network) organizacijo. Dodelijo ti buddy – a, ki je »odgovoren« zate. Moj buddy je bil Mate iz Madžarske, študiral je informatiko in bil je zelo vpleten v celotno Esn dogajanje. Karkoli sem potrebovala, nisem bila prepričana, mi je odgovoril in pomagal v roku 5min. Nikoli se nisem počutila samo. Prav tako je vzpostavljena whats up skupina z vsemi erasmusi na tvoji fakulteti. Esn na tedenski ravni organizira vsaj 2 druženja. Lahko je to pre-drinking pred kakšnimi zabavami, zabave, bovlanje, tečaji salse, filmi, pikniki v parku, tacos nighti in še milijon drugih aktivnosti. Vsak teden imaš organizirano kam in s kom iti. Zato je sam strah pred ne spoznavanjem ljudi in občutkom samote popolnoma odveč. V začetku, ko se še po mestu loviš in med krasoticami, gromozanskimi stavbami še google maps ni prepričan, če si na pravem mestu, je zagotovo neprijetno. Skozi vrata vstopaš v bar, ki ni nujno pravi, nabito poln ljudi. In ti iščeš mizo obkroženo s ljudmi, ki ne veš kako izgledajo. A, takšni trenutki, ki na začetku niso redki, so iz mene le izvlekli še več samozavesti, poguma in iznajdljivosti. In le ta je v tujini zlata vredna!

Erasmus te pritegne s 99% pozitivnimi zgodbami in izkušnjami ljudi, ki so odšli na Erasmus. Močno dvomim, da je na tem planetu kdorkoli, ki bi obžaloval, da je odšel na Erasmus. In, če je, je to popolnoma smotrno. Saj ti za vedno da  takšno veličino, bogastvo, izkušnje in ljudi, ki pretehtajo še tako težko drugo polovico tehtnice. Zdi se mi, da so predstave o študiji v tujini zelo močno obarvane z veliko mero zabave. Kar je v realnosti tudi res. A, to je še najbolj zanemarljiv del celotne izkušnje, ki jo doživiš.

Človekova suverenost je v znanju, prepričanjih, razgledanosti in predvsem prepričanju vase. Vedno v življenju nimamo  možnosti premišljeno reagirati v situacijah. Nekatere so akutne. Odločitve, ki jih izbiramo pa v veliki meri izhajajo iz nas. Iz naše suverenosti. Menim, da je prava pot, da v mladosti širimo svoja znanja, razsežnosti, izkušnje, predvsem v tujih okoljih in s drugačnimi ljudmi od nas, da bomo lahko suvereno odgovorni. Takšna pot zagotovo ni lažja, saj zapuščamo cono udobja, je pa prava. In v življenju se moramo čim večkrat odločiti za pravo pot in ne lažjo. In kaj je pravo? Tisto kar govori srce, naš instinkt, naše želje. Le mi vemo kaj si želimo in globoko v sebi tudi zakaj.

Pojdi zaužit svet! Ustvari si današnji, jutrišnji dan, izkušnje, ki se jih boš zagotovo s toplim srcem in ponosom spominjal za nazaj. Ne dovoli si, da strah in pomisleki prevladajo. Skreiraj svoje cilje, svojo pot in izpolni svoje želje. Ne dopusti samemu sebi, da boš pred kaminom, na naslonjaču s težkim srcem obžaloval, da nisi živel. Pa bi lahko. Sedaj nisem le bogata z novimi zgodbami, znanjem, zabavami, ampak predvsem z novimi, meni ljubimi ljudmi. Spoznala sem tudi kako veliko navezanost, similarnost imamo slovanski narodi med seboj. Enak humor, v veliki meri tudi toplino.

In kljub temu, da sem na Dunaju imela čudovito izkušnjo in se najbrž še enkrat bom vrnila… Dunaj ima skoraj vsako jutro meglo, nima našega mariborskega sonca in v veliki meri ne zavestno dobro razpoloženih srčnih ljudi. Nikdar nisem hlastala po tujini, a danes še veliko bolj cenim družino, dom, Slovenijo.

Lepo nam gre v našem mestu. Krasno življenje, kulturo in okolje imamo. Pa še študentske bone!

MANJA PAUKO
Ekonomsko-poslovna fakulteta

ŠTUDIJ V TUJINI
Dunaj, Avstrija
Obdobje mobilnosti: oktober 2022 – februar 2023

BODITE SPROTI OBVEŠČENI
Vse aktualne informacije v zvezi z mednarodno izmenjavo študentov in mednarodnim sodelovanjem, bomo objavljali v Erasmus novicah. Na njih se lahko naročite na tej povezavi.