Preskoči na vsebino

ZGODBE

Erasmus med izzivom in rastjo

Erasmus med izzivom in rastjo

Po štirih letih študija na isti fakulteti sem začutil, da potrebujem nov izziv. Želel sem stopiti iz znanega okolja, preizkusiti svoje znanje v mednarodnem prostoru in hkrati vzpostaviti stik z državo, ki ima v evropskem gospodarskem prostoru izjemno pomembno vlogo – z Nemčijo. Kot študent logistike sem v njej videl veliko več kot le destinacijo za izmenjavo. Videti sem jo želel kot prostor učenja, povezovanja, opazovanja delovanja močnega gospodarstva in osebnega preizkusa.

Za svojo Erasmus+ izmenjavo sem izbral Ludwigshafen University of Business and Society v Nemčiji. Mesto Ludwigshafen se mi je zdelo zanimivo predvsem zaradi svoje lege: nahaja se med pomembnimi gospodarskimi središči, kot sta Frankfurt in Stuttgart, v neposredni bližini pa sta tudi Mannheim ter Heidelberg, ki s svojo univerzitetno tradicijo in zgodovinskim pomenom daje širši regiji poseben akademski značaj.

Sprva sem načrtoval štirimesečno izmenjavo, vendar me je izkušnja tako prepričala, da sem jo podaljšal na celotno študijsko leto. Tako sem v zadnjem semestru magistrskega študija logistike ostal v Nemčiji, kjer ob učenju nemškega jezika pišem tudi magistrsko nalogo. Erasmus zame zato ni postal le semester v tujini, temveč pomembno obdobje osebne in akademske preobrazbe.

Ob prihodu v Ludwigshafen sem hitro spoznal, da Erasmus izmenjava ni samo zbirka lepih fotografij, potovanj in novih poznanstev, temveč tudi proces prilagajanja, vztrajnosti in vsakodnevnega učenja. Univerza, na kateri sem študiral, me je prijetno presenetila že ob prvem obisku. Ludwigshafen University of Business and Society je relativno majhna univerza z nekaj več kot 4000 študenti, kar mi je osebno zelo ustrezalo. V primerjavi z večjimi univerzitetnimi okolji ponuja bolj domač občutek, hkrati pa še vedno ohranja mednarodno dinamiko, ki jo študent na izmenjavi potrebuje.

Posebej me je navdušila prenovljena podoba univerze. Velik del stavb je bil pred kratkim obnovljen ali na novo zgrajen, zato je celoten kampus deloval moderno, urejeno in spodbudno za študij. Največ časa sem preživel v njihovi novi knjižnici, ki je postala skoraj moj drugi dom. Tja sem se odpravljal dnevno, pogosto za več ur, saj sem v njej našel prostor za zbrano učenje, pisanje in razmišljanje. Prav knjižnica je zame postala eden najmočnejših simbolov izmenjave – ne zato, ker bi bila zgolj arhitekturno lepa, temveč zato, ker me je vsak dan znova spominjala, zakaj sem sploh prišel v tujino: da napredujem.

Seveda pa izmenjava ni bila brez izzivov. Eden prvih je bila oddaljenost od univerze. Ker nisem živel neposredno v Ludwigshafnu, sem za pot do fakultete z javnim prevozom pogosto potreboval več kot eno uro in pol. Sprva sem to doživljal kot oviro, kasneje pa sem pot spremenil v del svoje rutine. Čas na vlaku ali avtobusu sem začel uporabljati za branje, učenje ali načrtovanje dneva. Tako sem spoznal, da so tudi okoliščine, ki se na prvi pogled zdijo nepraktične, lahko koristne, če jih znaš sprejeti in preoblikovati.

Drugi pomemben izziv je bila akademska zahtevnost. Nekateri predmeti na izmenjavi so bili med najtežjimi v mojem dosedanjem študiju. Od mene so zahtevali drugačen način razmišljanja, več samostojnega dela in veliko več prilagajanja kot sem ga bil vajen doma. Vendar sem prav pri teh predmetih največ pridobil. Naučili so me, da mednarodna izkušnja ni dragocena samo zato, ker poteka v tujini, temveč zato, ker te postavi v položaj, v katerem moraš znanje uporabiti drugače, bolj samozavestno in pogosto tudi pod večjim pritiskom.

Pomemben del Erasmus izkušnje so bili tudi odnosi z ljudmi. Mednarodni študenti so bili praviloma zelo odprti, saj smo bili vsi v podobnem položaju – daleč od doma, v novem okolju in z željo po spoznavanju drugih kultur. Z njimi je bilo lažje navezati stike, deliti izkušnje in skupaj raziskovati Nemčijo. Po drugi strani pa je bilo povezovanje z domačimi nemškimi študenti zahtevnejše. Nemška kultura se mi je v tem pogledu zdela nekoliko bolj zadržana, kar pa sem začel razumeti kot del lokalnega značaja. Naučil sem se, da odprtost ni vedno izražena na enak način in da je za globlje povezave včasih potrebnih več potrpežljivosti, časa in vztrajnosti.

Ena izmed bolj nepričakovanih preizkušenj se je zgodila manj kot mesec dni po selitvi v Nemčijo, ko sem postal žrtev kibernetskega napada. Nekdo je vdrl v moj Google račun, posledično pa sem izgubil dostop tudi do skoraj vseh socialnih omrežij. Google račun sem po določenem času na srečo uspel pridobiti nazaj, nekaterih povezanih stvari pa žal ne. Čeprav je bila izkušnja zelo stresna, mi je dala tudi pomembno lekcijo. Začel sem bolj kritično razmišljati o digitalni varnosti, odvisnosti od spletnih platform in o tem, koliko prostora socialna omrežja zavzemajo v našem življenju. Prav zaradi te izkušnje sem se odločil, da nekaterih socialnih omrežij ne bom več uporabljal, saj sem ugotovil, da mi prinašajo manj koristi kot obremenitev.

Poleg študijskega dela pa je izmenjava prinesla tudi veliko priložnosti za raziskovanje. Univerza je ponujala odličen izbor dnevnih in večdnevnih izletov, ki so pomembno obogatili mojo izkušnjo. Obiskal sem Mannheim, Frankfurt, Stuttgart, Strasbourg v Franciji in Bruselj v Belgiji. Posebej so mi ostali v spominu izlet v Evropski parlament v Strasbourgu, obisk Frankfurta z znamenitim simbolom evra ter izlet v znano mestno knjižnico v Stuttgartu. Ti izleti niso bili le turistični ogledi, temveč priložnosti za razumevanje Evrope kot prostora povezovanja, različnih kultur, zgodovine, gospodarstva in skupnih vrednot.

Erasmus mi je tako ponudil veliko več kot zgolj študij v tujini. Dal mi je možnost, da bolje razumem Nemčijo, Evropo in tudi samega sebe. Naučil me je, da rast pogosto prihaja iz neudobja – iz dolge poti do fakultete, zahtevnih predmetov, kulturnih razlik, nepričakovanih težav in trenutkov, ko se moraš znajti sam. Prav zato to izkušnjo doživljam kot eno najpomembnejših obdobij svojega študija.

Ko danes razmišljam o svoji Erasmus+ izmenjavi, je ne vidim le kot akademsko poglavje, temveč kot življenjsko izkušnjo, ki me je premaknila naprej. V Nemčiji sem pridobil nova znanja, razširil svoj pogled na študij logistike in se približal okolju, v katerem bi v prihodnosti želel graditi tudi svojo karierno pot. Hkrati sem se naučil bolje organizirati svoj čas, sprejemati kulturne razlike, reševati nepričakovane težave in bolj ceniti tako mednarodne priložnosti kot domače okolje.

Erasmus me je naučil, da tujina ni vedno lahka, je pa izjemno dragocena. Ko zapustiš znano okolje, hitro ugotoviš, katere stvari si prej jemal kot samoumevne. Dom, domači jezik, bližina prijateljev in občutek poznanega okolja dobijo novo vrednost. A ravno v tem je čar izmenjave – postavi te v drugačen prostor, kjer moraš delovati bolj samostojno, razmišljati širše in zaupati vase.

Moja Erasmus izkušnja mi pomeni pomemben korak naprej v osebnem razvoju ter hkrati pomemben opomin, da sta udobje domačega okolja in pogum za odhod v neznano dve vrednoti, ki se med seboj ne izključujeta, temveč dopolnjujeta.

Nejc Podkoritnik
Fakulteta za logistiko

ŠTUDIJ V TUJINI
Lokacija izmenjave: Ludwigshafen, Nemčija
Obdobje izmenjave: september 2025 – avgust 2026

Deli objavo:
Zapri