ZGODBE

Zakaj Kreta?

Letni semester letošnjega leta se je zame začel nekoliko drugače kot prejšnja leta. V začetku marca sem namreč odšel na Kreto opraviti 12 tedensko Erasmus prakso iz kirurgije in pediatrije. »Timing« ne bi mogel biti boljši, saj nisem odšel le iz celinske Evrope na enega izmed najlepših otokov, ki jih Sredozemlje premore, temveč sem odšel tudi iz temne zime na toplo pomlad. Definitivno sem imel kanček sreče, saj se je, po besedah Kretčanov, vreme obrnilo na bolje točno en dan, preden sem pristal na letališču v Heraklionu. Pred tem so imeli eno najslabših zim v zadnjih nekaj letih saj je 2 meseca neprestano deževalo. Kakorkoli, dejstvo, da sem prve dni lahko hodil okoli samo z usnjeno jakno in sončnimi očali je bilo vsekakor zelo dobrodošlo. Prvi vtis je tako bil odličen – imel sem toplo vreme, vrhunsko stanovanje po neverjetno ugodni ceni, cimro, ki mi je že prve dni skuhala nekaj grških specialitet ter predvsem misel, da je pred mano nepozabna izkušnja.

Kreto sem si odkrito povedano izbral čisto naključno – videl sem jo na seznamu partnerskih institucij potem pa sem pomislil, da imajo tam verjetno lepo vreme in naravo. Poleg vremena in čudovite narave, sem pomislil tudi, da bi se splačalo pobližje ogledati in izkusiti »mediteranski« pristop k življenju in delu ter se spoznati z njihovo kuhinjo in se naučiti kakšnega kuharskega trika ali dveh.

Birokracija, iskanje bivališča, stroški življenja

Papirje za Erasmus prakso sem pridobil dokaj enostavno. Potrebnih je nekaj emailov koordinatorju izmenjav na gostujoči instituciji ter soglasja nosilcev predmetov, da lahko tam opravljaš prakso, nato pa še izpolnitev vloge za Erasmus dotacijo. Vse to se da urediti v nekaj tednih.

Tudi iskanje bivališče mi ni povrzočalo dosti preglavic. Gospa Stella, Erasmus koordinatorka Univerze na Kreti, me je dodala v Facebook skupino za iskanje bivališča in v roku enega tedna po objavi oglasa sem imel že nekaj ponudb. Največ ponudb sem dobil od študentov iz Krete, ki so tudi odhajali na Erasmus izmenjavo in so za obdobje, ko jih nebo, iskali nekoga, ki bi bil v njihovem stanovanju. Na ta način sem tudi dobil svoje stanovanje, ki je bilo neverjetno prostorno (100m²!)  in dobro opremljeno, delil pa sem najprej samo z eno cimro, aprila pa je prišla še druga. Vsi smo se dobro razumeli, češnja na smetani pa je bilo dejstvo, da je ena izmed cimer študirala medicino, tako da me je nemalokrat v bolnico peljala kar s svojim avtom, kar mi je še dodatno olajšalo življenje.

Cena življenja v Heraklionu je primerljiva s Mariborom, je pa to definitivno odvisno od cene, ki jo plačuješ za stanovanje, ki je defitivno največji mesečni strošek. Tukaj sem imel srečo, saj sem za stanovanje odštel le 180 evrov. Kolegi so za stanovanje plačevali od 200 pa do 400 evrov, tako da so v povprečju cene stanovanj vseeno nekoliko višje kot v Mariboru. Za hrano in pijačo priporočam nakupovanje lokalnih produktov na tržnici in manjših trgovinah, kjer kmetje prodajajo mleko in jajca ter domače produkte, saj je vse kar je uvoženo na otok dokaj drago. Tako se v večjih trgovinah splača kupovati le izdelke, ki jih ne dobiš na tržnici. Kvaliteta lokalne hrane in pijače je vrhunska, cene pa v primerjavi z našimi na momente smešno nizke – predvsem za sadje in zelenjavo. Treba je povedati še, da je Kreta zelo populara turistična destinacija, zato se splača izogibati restavracijam in trgovinam, ki so namenjene tujcem, saj so ustrezno dražje.

Praksa

V bolnico, ki je dobre pol ure vožnje iz centra Herakliona sem se vozil z avtobusom. Na moje presenečenje, so praktično vsi ljudje na cesti znali angleško, tako da prvič nisem imel problema z nakupom karte in lociranjem pravega avtobusa. Tu naj omenim, da Grki uporabljajo svojo abecedo, kar lahko pri napisih na avtobusih in drugod povrzoča nekoliko zmede. Njihove abecede se naučiš zelo hitro, še posebej, če si že kdaj imel stik s cirilico.

Začel sem s pediatrijo, za katero se je kasneje izkazalo, je bila ena izmed najboljših praks, kar sem jih dosedaj opravil. K temu je pripomogel vrhunski kader zdravnikov, ki so se res potrudili da so mi vse razložili v angleščini, predvsem pa moji Grški sošolci, ki so me takoj sprejeli v svojo »klapo«. V bolnici sem srečal tudi ogromno Erasmus študentov medicine. Celih 6 tednov pediatrije mi je minilo kot bi pihnil, saj smo neprestano krožili med oddelki, delo je bilo razporejeno na zelo »mediteranski« način, ki nam je omogočal, da smo si vsako dopoldne privoščili dobro uro pavze za kavo, po koncu prakse pa še kosilo v bolnišnični menzi, ki je bilo neverjetno poceni, a kljub temu zelo okusno. Na pediatriji sem se naučil ogromno, napisal sem celo 15 stranski dokument z vsemi novostmi, ki sem se jih naučil. Predvsem zanimivo je spoznati pediatrična (in tudi internistična) obolenja, ki so značilna za mediteran in jih v centralni Evropi vidimo zelo zelo redko. Ker pa je danes svet vedno bolj globalen pa te bolezni vedno bolj prihajajo tudi v naše kraje, o njih pa se ne učimo dovolj, zato se mi zdi da me je iz strokovnega vidika ta izkušnja dosti naučila. Pediatriji je sledila kirurgija, kjer sem delal občutno manj, saj je na vrata že trkalo poletje, s tem pa vedno več možnosti za dnevne izlete po otoku. Kljub temu, da na kirurgiji nisem spoznal tako kul ekipe kolegov kot na pediatriji, je bilo čisto vseeno, saj smo se kljub različnim oddelkov še vedno vsako dopoldne srečali v menzi na kavi. Za razliko od pediatrije, sem večino časa na kirurgiji preživel v družbi Erasmus kolega iz Nemčije, s katerim sva vsak dan šla na vse dopoldanske operacije, na oddelku pa se nisva zadrževala kaj dosti. Prakso sem zaključil slaba dva tedna pred odhodom iz otoka, kar priporočam vsakomur, ki razmišlja o Erasmus praksi na Kreti, da se lahko v miru poslovi od vseh kolegov in si privošči še kak izlet ali dva, saj je destinacij dobesedno neskončno.

Življenje na Kreti

Kreta je po površini in prebivalstvu velika za polovico Slovenije in je izjemno hribvita, s kraškim tipom narave. Nudi neskončno destinacij za raziskovanje čudovitih vasic, starih mest, kanjonov, hribov in skritih plaž, kar je zavzelo večino mojih vikendov in prostega časa. Vsakomur, ki gre na izmenjavo na Kreto polagam na srce, da si vsak vikend s skupino prijateljev najame avto in gre raziskovat otok, saj je lepota Krete nepopisna.

Spoznavanje drugih Erasmus študentov mi je olajšalo društvo Erasmus Student Network (ESN), ki je vsak teden ali dva organiziralo druženja in izlete, njihovi člani pa so bili prisotni praktično na vsaki zabavi in tudi naključni pijači ali večerji. Poleg vseh novih Erasmus in ESN prijateljev sem imel tudi družbo Grkov, ki sem jih spoznal na praksi v bolnici. To je pomenilo, da je bil urnik zabav zelo nasičen, kar sem izkoristil do maksimuma in si našel družbo praktično vsak večer. Življenje na Kreti je poleg tega drugačno tudi zaradi njihove kulture, ki vključje več telesnega stika, predvsem pri pozdravljanju, poslavljanju in nazdravljanju ter pa tudi sami miselnosti in »toploti« ljudi. Poseben mejnik za tujca, ki nekaj časa živi na Kreti je, ko se odzoveš na klic »Malaka!« (grško »bebec«, zelo pogosto uporabljen ljubkovalni vzdevek). Kmalu sem vse grške in tudi tuje prijatelje instiktivno klical s tem vzdevkom, kar sem vzel za znak da moja integracija dobro napreduje. Naj napišem še nekaj o grški kuhinji – eden izmed mojih namenov na Kreti, je bil da spoznam njihovo hrano in se naučim kakšno jed tudi sam pripraviti. Pri tem so mi pomagale cimre ter mojih grški kolegi, s katerimi smo večkrat hodili v restavracije namenjene bolj grkom kot tujcem, nemalokrat pa smo tudi kuhali doma. Kombinacije okusov, ki sem jih spoznal na Kreti, zdaj redno uporabljam, ko kuham. Moji trije meseci na kreti so tako bili polni druženja in ustvarjanja novih prijateljstv, dobre hrane in pijače, raziskovanja kanjnov in majhnih vasic, kopanja na skritih plažah ter nekaj malega prakse J.

Kljub temu, da je to bila moja peta izmenjava v tujini, sem z končnim izkupičkom zelo zadovoljen. Lepote Krete in pa spomini, ki smo jih s prijatelji tam ustvarili so pustili pečat, ki bo z mano za vedno. Kreto toplo priporočam kot destinacijo za Erasmus izmenjavo vsakomur, ki si želi preživeti nekaj mesecev na čudovitem otoku, s čudovito kulturo in čudovitimi ljudmi.

Skepna misel: Miza polna hrane, kozarec rdečega vina, zvok morja in vonj pustolovščine – to je Kreta.

Žiga Simič
MF UM

PRAKSA V TUJINI
Grčija, Kreta, Heraklion
Obdobje mobilnosti: marec 2019–junij 2019