ZGODBE

Svoje absolventsko leto študija sem letos začela na Češkem. Po izgorelosti prejšnjih treh let sem čutila, da potrebujem spremembo okolja in ponudila se mi je priložnost za opravljanje prakse v majhnem grafičnem studiu v Pragi. Zdi se mi, da sem pred odhodom dala skozi celoten spekter človeških čustev. Glede odhoda v Prago sem bila izjemno navdušena, hkrati pa me je spremljala tesnoba – nikoli še nisem živela sama v tujini in nisem imela občutka, kaj prav pričakovati.

Moje bivanje v Pragi je bilo malce alternativno. Ker sem želela preizkusiti življenje v različnih delih mesta, sem se vsak mesec selila v novo stanovanje in tako izkusila življenje v soseskah Žižkov, Vinohrady in Vyšehrad. Oktobra sem začela v predelu Žižkov. V Prago sem prišla z nočnim avtobusom in moji prvi vtisi Prage tisto jutro so bile tlakovane strmine Žižka, po katerih sem tekala s 27 kilogrami prtljage. Moj Airbnb gostitelj je imel ravno tisto jutro službeni sestanek in sem bila malo v časovni stiski – na koncu mi je uspelo priti pravočasno, ampak s trzajočo mišico v roki. Ko sem se aklimatizirala na novo okolje, sem počasi začela z raziskovanjem mesta. V Pragi sem bila prvič, zato sem najprej s seznama odkljukala tipične znamenitosti, kot so Karlov most, astronomska ura in Lennon Wall. Po svoji turistični fazi sem se malo bolj udomačila in začela iskati skrite kotičke v mestu. Kar me je presenetilo, je bilo to, da je že v prvem tednu življenja v Pragi do mene pristopilo nekaj turistov in me prosilo za pomoč pri orientaciji v mestu. Ne vem prav zakaj, mogoče sem izgledala dovolj sigurno glede tega, kam se odpravljam, ali pa sem samo navzven delovala dovolj hladno in nezainteresirano (tipično češko), da sem se dobro zlila z domačini.

Pred odhodom v Prago se je zgodilo najbolj smešno naključje. Izvedela sem, da v istem semestru odhaja v Prago sošolka iz prvega letnika fakultete in da bova opravljali prakso v istem podjetju ob istem času. Proti koncu prakse sem ugotovila, da je na izmenjavi v Pragi še ena prijateljica in sva že cel semester nevede obe na istem mestu ob istem času. Izkazalo se je, da sem imela nekako del Slovenije ves čas s seboj na Češkem, mogoče zato nisem čutila hudega domotožja.

Delo v grafičnem studiu se mi je zdelo zelo sproščeno. Približno enkrat na teden smo se skupaj z mentorjem in ostalimi pripravniki srečali na sestankih (največkrat v kakšni kavarni), pregledali aktualne projekte in se dogovorili glede nadaljnjega dela. Preostali čas sem lahko delala na daljavo in večinoma sem lahko delala v svojem ritmu, kar se mi je zelo dopadlo. Imela sem veliko časa zase in lahko sem podrobno raziskala Prago. V prostem času sem se ravnala po seznamu priporočil, ki mi ga je poslala dopisna prijateljica iz Brna – ta je predstavljal ogrodje mojega življenja v Pragi. Včasih sem od prijateljev v Pragi prejela kakšne predloge za kotičke v mestu in vse sem sproti dodajala na svoj seznam na Google Maps, ali pa sama našla zanimive dogodke na spletu. Ogledala sem si veliko razstav, filmskih projekcij, koncertov, obiskala veliko kavarn, delavnic (od peke čeških kolačev do portretiranja neznancev) in čim bolj izkoristila vožnjo s tramvajem in podzemno železnico. Večkrat sem se udeležila tudi protestnih shodov v podporo Palestini, zdi se mi, da sem ravno tam čutila najudarnejši utrip mesta.

Glavni projekt v času prakse je bil filmski festival Bohemia Film Awards, ki je potekal konec novembra. Skupaj z mentorjem in ostalimi pripravniki smo organizirali festival kratkih filmov, zanj ustvarili grafično podobo in ga promovirali na družbenih omrežjih. Bila sem zadolžena za animacije – ustvarila sem predstavitvene animacije za tekmovalne kategorije, ki so se predvajale pred vsakim filmom. Videti svoj izdelek na velikem ekranu pred polno dvorano je bila nora izkušnja. Dogodek je bil uspešen in je presegel naša pričakovanja, sploh zato, ker je potekal prvič. Poleg filmskega festivala sem v času prakse delala na različnih projektih, od animiranih čeških reklam do turških otroških revij in oblikovanja spletnih strani za podjetje za notranjo opremo. Kar se mi je zdelo največ vredno, je bila priložnost za spoznavanje s tujim trgom in sodelovanje z ljudmi z različnih koncev sveta. Ugotovila sem tudi, kako pomembna je vloga semantike na področju oblikovanja in kako različne kulture na isti izdelek gledajo z različnimi očmi. Enkrat se je recimo zgodilo, da sem pri oblikovanju turške revije želela uporabiti rdečo, rumeno in zeleno barvo. Izkazalo se je, da je omenjena kombinacija barv asocirana z zastavo kurdske teroristične skupine. Lahko rečem, da sem svoj izdelek spremenila po hitrem postopku.

Moji trije meseci življenja v Pragi so se zdeli kot mreža naključij in ves čas me je spremljal občutek, da se nahajam na pravem mestu ob pravem času. Izjemno hvaležna sem za to priložnost – ne samo s kariernega vidika, ampak tudi glede osebnostne rasti. Življenje v tujini je pripomoglo moji samozavesti, spoznala sem veliko tujih kultur in tkala globoka prijateljstva z ljudmi z vseh koncev sveta.

Erasmus izmenjavo oz. prakso v tujini priporočam vsakomur, ki želi stopiti iz cone udobja, spoznati svet in samega sebe.

Svoje življenje v Pragi sem dokumentirala tudi v obliki video dnevnikov, ki so dostopni na naslednji povezavi: https://www.youtube.com/playlist?list=PLCsWPU3DmkTWon4jpn4ZyavBVyD29pUkf

Beti Trstenjak
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

PRAKSA V TUJINI
Praga, Češka
Obdobje mobilnosti: oktober 2023–januar 2024