ZGODBE

Že v otroštvu sem občudoval tako morje kot mogočna in tehnično dovršena plovila. Zaradi geografske lege Slovenije se industrija ter gospodarstvo nekoliko manj razvija in usmerja v to področje. Erasmus+ praksa mi je omogočila neverjetno priložnost raziskovanja in sledenja svojim sanjam. Prav ta program mi je omogočil raziskovati nova področja strojništva, ki so morda nam manj znana, vendar hkrati tesno povezana v teoretičnem ozadju. Iskal sem tehnološko napredno in uspešno podjetje, katerega glavna dejavnost je vezana na ladjedelništvo. Uspešno sem vzpostavil kontakt s podjetjem Adriatic Propeleri. Podjetje se nahaja na Hrvaškem v poslovni coni Bibinje v neposredni bližini Zadra. Za izmenjavo na Hrvaškem sem se odločil, saj je bila to nam najbližja država z ladjedelniško industrijo, hkrati poznavanje jezika ni predstavljalo problema. Vzpostavil sem veliko kontaktov z raznimi podjetji iz panoge ladjedelništva, tudi v severni Nemčiji in Italiji, vendar je vsekakor Hrvaška bila moja preferenca. Kriterij ni bil samo jezik vendar je tudi sama geografska lega veliko vplivala na mojo odločitev. Namreč zraven dela se mi zdi zelo pomembno biti obdan s sončnim vremenom in neokrnjeno naravo, ki je v sončni Dalmaciji vsekakor ne primanjkuje.

Glavna dejavnost izbranega podjetja je projektiranje in proizvodnja ladijskih vijakov vseh velikosti. Izbira dotičnega podjetja se je tako izkazala za zelo posrečeno. Namreč na matični fakulteti se Katedra za energetsko, procesno in okoljsko strojništvo posveča ravno raziskavanju naravnih fizikalnih fenomenov, ki so prav tako prisotni pri ladijskih vijakih. Z dotičnim podjetjem sem že na predhodni izmenjavi uspešno izdelal svojo diplomsko nalogo pod mentorstvom matične fakultete. Trenutna izmenjava tako predstavlja nekakšno nadgradnjo pretekle. Ob uspešni zaključitvi vseh obveznosti na magistrskem študiju sem tako ponovno odšel na izmenjavo v to podjetje z namenom izdelave zaključne magistrske naloge. Podjetje zelo aktivno vlaga v raziskave in apliciranje novih tehnologij. Zame je to predstavljalo veliko priložnosti tako v smislu njihove podpore pri raziskovanju kot nadgrajevanja svojega osebnega znanja in izkušenj na tem področju. Na podjetju sem tekom izmenjave bil zadolžen za projektiranje ladijskih vijakov po zahtevah naročnikov. Najprej sem se spoznal s trenutnim standardiziranim postopkom projektiranja, ki se v glavnem bazira na empiričnih enačbah in korelacijskih faktorjih za razne obratovalne režime. Učenje in delo s tem postopkom projektiranja mi je pripomoglo pri razumevanju problematike in identifikacijo pomanjkljivosti v metodologiji. Po uspešni osvojitvi postopka projektiranja in nekaj uspešno zaključenih projektih smo začeli raziskovati nove pristope. Za adekvatno primerjavo predhodnega postopka projektiranja z potencialno inovacijo, smo morali najprej izvesti reprezentativne meritve. Merili smo vse obratovalne parametre na pogonskem stroju med obratovanjem z ladijskimi vijaki, ki so bili projektirani po aktualnem postopku. Del izmenjave sem tako preživel tudi na različnih potniških, tovornih in turističnih ladjah, kjer smo v sodelovanju z Univerzo v Zadru in njihovo merilno opremo izvajali meritve vibracij, porabe goriva ter emisij CO2 in NOx.

Z uvajanjem nove tehnologije za simuliranje mehanike tekočin so se začele odpirati nove možnosti za napredek v aktualnem projektiranju. Tako smo v zadnjem delu moje izmenjave uspešno začeli uveljavljati novo metodologijo projektiranja s pomočjo računalniške dinamike tekočin (CFD). Prav te simulacije omogočajo natančnejše predvidevanje obratovalnih razmer v okolici ladijskega vijaka in ladijskega trupa. S pomočjo te tehnologije smo tako skupaj uspešno generirali geometrijo, ki naj bi imela nekje za 4 % boljši izkoristek od geometrij, projektiranih po predhodnem postopku. Celoten postopek postavljanja simulacij, metodologija in uporabljene predpostavke so v veliki meri zajete v okviru mojega magistrskega dela. Rezultate in projekcije CFD-simulacij je sedaj treba še validirati z eksperimentom. Laboratorijska testiranja na pomanjšanih modelih tako ladijskega trupa kot pripadajočega ladijskega vijaka se planirajo v naslednji fazi tega projekta. Eksperimentalna testiranja se bodo izvedla na bazenih ladijskega inštituta v Zagrebu. Po zaključitvi eksperimentalnega dela v Zagrebu bo tako znana celotna slika prednosti in slabosti uvajanja novega postopka projektiranja, s tem hkrati privedemo do zaključka tudi moje magistrsko delo.

Paralelno z delom in udejstvovanjem na projektih sem veliko prostega časa preživel s kolegi iz podjetja. Velik delež kadra v podjetju sestavlja generacija, ki je zelo blizu moji starosti, tako ni bilo težko splesti novih prijateljstev. V času izmenjave smo si večkrat skupaj ogledali aktualne košarkarske in nogometne tekme. Prav tako smo sami organizirali rekreativne tekme v malem nogometu enkrat mesečno. V spomladanskih mescih, ko je toplejše vreme vse bolj pogosto, smo nekajkrat odšli skupaj lovit ribe in opravili kakšno rekreativno jadranje med vikendom. Znano je, da Dalmacija slovi po zelo gostoljubjih in prijaznih ljudeh, tako ni bilo veliko potrebno za vzpostavitev novih prijateljstev. Delež prostega časa sem prav tako preživel na omenjenih plovilih, kjer smo izvajali meritve. Na ladjah je preživljanje prostega časa povsem druga zgodba, kajti le-tega imajo mornarji zelo malo. Večinoma sem bil v stiku z glavnimi inženirji na pogonskih strojih in kapitanom. Kot inženirja strojništva so me kaj hitro sprejeli v svoj krog, saj smo imeli ogromno skupnih interesov in poznavanja strokovne tematike. Hkrati so me ti izkušeni mornarji naučili veliko življenjskih naukov, vezanih na neljube doživete pripetljaje, razne avanture in spoštovanja moči morja.

Osebno sem zelo zadovoljen ter hvaležen za dobljeno priložnost, ki mi je omogočila doprinos in sodelovanje na projektu raziskovanja in razvoja novih tehnologij. Seveda ta izkušnja ne bi bila možna brez Erasmus izmenjave. Vezano na zaključno fazo projekta ostajam optimističen in menim, da bo eksperiment vsaj deloma, če ne popolnoma potrdil pričakovane rezultate, predvidene z dosedanjim delom. Izmenjava mi je prav tako omogočila neposreden stik z lokalno kulturo in vpliv nekoliko drugačne mentalitete. Življenje ob morju je veliko bolj sproščeno kot na kontinentu, ljudje so veliko bolj odprti in prijazni. Prav ta prijaznost in odprtost ljudi daje prijaznejše in bolj ugodno delovno okolje. Prebivalstvo Dalmacije že iz preteklosti opisuje mit manj delovnega naroda. Sam moram priznati, da moja izkušnji govori drugače, kajti sodelavci ter vsi ostali, s katerimi sem sodeloval na projektu, so se izkazali za zelo vztrajne in motivirane ljudi. Pristop do dela se morda res nekoliko razlikuje od nam vajenega. Naučili so me, da se je vseh problemov treba lotevati bolj sproščeno in optimistično, saj prav to velikokrat zagotovi uspešen izid. Nepotrebna nervoza pred pričetkom in prekomerno planiranje zna privesti ravno do negativnih učinkov in zamegli prave smernice za doseganje postavljenih ciljev. Povzetek celotne izkušnje v eni povedi bi se tako glasil: Delovno okolje in vzdušje ustvarjajo ljudje, njihova sproščenost in umirjenost tako doprineseta k ustvarjalnosti in počutju celotnega kolektiva.

Jure Vobner
Fakulteta za strojništvo

PRAKSA V TUJINI
Bibinje, Hrvaška
Obdobje mobilnosti: februar 2023–september 2023