Preskoči na vsebino

ZGODBE

Čudovita izkušnja v slikoviti Pragi

Čudovita izkušnja v slikoviti Pragi

Za Erasmus+ izmenjavo sem se odločila, da po zaključenem študiju in pred začetkom pripravništva naberem še nekaj kliničnih izkušenj v tujini, ki bi mi pomagale na nadaljnji karierni poti. Za delo z redkimi patologijami v Sloveniji zaradi njene velikosti obstaja toliko manjša verjetnost kot v tujini. In ker verjamem, da je učenje medicine veliko bolj efektivno v praksi kot zgolj iz učbenikov, nisem veliko oklevala pri odločitvi za izmenjavo v tujini. Zakaj pa ravno Praga? To čudovito mesto sem obiskala že dvakrat prej in vsakič mi je ostalo v zelo lepem spominu. K izbiri sta močno pripomogla tudi odličen renome pediatrične klinike Univerzitetne bolnišnice Motol in relativna podobnost češčine našemu jeziku.

Ko sem se v preteklosti igrala z idejo izmenjave, sem sicer vedno ciljala na angleško govoreče države (predvsem zaradi lažje komunikacije s pediatričnimi pacienti v bolnišnici), vendar sem kasneje, ko je bilo dejansko treba izbrati državo in mesto za izmenjavo, hitro izločila angleško govoreče države predvsem zaradi bolj neugodnega, mrzlega in deževnega vremena. Zdaj sem s svojo izbiro zelo zadovoljna in si ne predstavljam boljšega končnega razpleta. Osnovne fraze jezika hitro pridobiš, tudi če ga prej sploh nisi poznal, tujci so pa sploh vedno veseli, ko vidijo, da se trudiš z razumevanjem njihovega jezika

Svoje Erasmus+ pripravništvo sem opravljala na Oddelku za pediatrično hematologijo in onkologijo Univerzitetne bolnišnice Motol. V sklopu študija medicine na mariborski fakulteti žal nismo imeli priložnosti videti pediatrične onkologije (ta je centralizirana v prestolnici), zato se mi je izbira zdela še večji izziv in seveda tudi odlična učna priložnost. Pred izmenjavo sem poznala grobe osnove najpogostejših rakov v otroški dobi, kar je več kot zadostovalo, saj so se na oddelku zelo potrudili in mi razložili vse od osnov dalje. Imela sem tudi srečo, da so v času mojega pripravništva potekali seminarji za angleški oddelek njihove medicinske fakultete, ki sem se jim lahko za en teden pridružila.

Oddelek za pediatrično hematologijo in onkologijo je v grobem razdeljen na hospitalni in prehospitalni del. Hospital je razdeljen na 5 enot: hematologija (kjer ležijo pretežno levkemije in kakšna anemija), intenziva, onkologija – mali otroci (do 7 let), onkologija – večji otroci in enota za transplantacijo kostnega mozga. Na oddelku se je moje delo začelo ob 8h; najprej sem skupaj z mentorjem, ki je bil tisti dan zadolžen zame (večinoma mlajši zdravniki, ki so bolje govorili angleško; čeprav bi na tem mestu mogoče izpostavila, da v bolnici skoraj vsi govorijo zelo dobro angleščino), šla do pacientov na vizito, po kateri sva predebatirala še njihov potek zdravljenja, morebitne posebnosti in zaplete. Imela sem priložnost prisostvovati pri številnih lumbalnih punkcijah, apiracijah kostnega mozga, prvič sem videla tudi biopsijo kostnega mozga, ki je bila posebej fascinantna. Tedensko so bili na oddelku še radiološki in kirurški konziliji, seminarji o novostih v diagnosticiranju in zdravljenju (ki so bili v češčini in se jih posledično, z izjemo enega, nisem udeleževala) ter vsako sredo glavna vizita, na kateri smo se sprehodili čez vse enote. V kolikor so starši (oz. večji otroci) znali vsaj malo angleško, sem se z njimi pogovorila sama in naredila klinični pregled. Na enoti za transplantacijo so me naučili različnih »conditioning regimentov« pred presaditvijo krvotvornih matičnih celic, spremljanja po samem posegu in obravnave različnih komplikacij. Videla sem obe glavni metodi (alo- in avtologno) ter redkejše, kot sta haploidentična in tandemska transplantacija. Ker sem bila na oddelku dovolj dolgo in izvajajo celoten proces v lastni »hiši«, sem imela priložnost spremljati vse od priprave pacienta na transplantacijo, odvzema celic pri sorojencu, izolacije in pregleda celic ter na koncu še same transplantacije. Enota mi je bila še posebej zanimiva, saj niso obravnavali zgolj hemato-onkoloških pacientov (ki sicer predstavljajo večinski delež), temveč tudi otroke z drugimi patologijami (večina redkih), kot so prirojene pomanjkljivosti imunosti ali prirojene metabolne motnje.

Prehospitalni del se ponovno razdeli, v grobem na tri dele: hematološki, onkološki (solidni tumorji) in transplantacijski (otroke po transplantaciji spremljajo do konca življenja). Ambulante so bile izjemno zanimive, saj sem tam srečala tako s pogostimi, kroničnimi bolniki (vse možne anemije, trombocitopenije, nevtropenije, motnje hemostaze, odpovedi kostnega mozga itd), kot tudi z izjemno redkimi primeri (npr. pridobljena hemofilija B, mukokutana mastocitoza).

S svojega časa na oddelku sem odnesla ogromno novega teoretičnega znanja in, kar je mogoče še bolj ključno, pomembne izkušnje glede dobre komunikacije z bolniki (predvsem pri sporočanju slabih novic) in njihovimi svojci, pomena dobrega paliativnega tima ter psihološke podpore tudi znotraj kolektiva, zlasti pri obravnavi terminalnih primerov. Z odnosom zdravnikov sem bila zelo zadovoljna – večina si je zame vzela precej časa in mi v angleščini razlagala o svojih zanimivih pacientih ali o kakšnih novostih. Žal se tudi na Češkem, tako kot pri nas, pozna primanjkljaj kadra in posledično zame niso imeli vedno na voljo toliko časa, kot bi si najbrž vsi želeli, vendar pa so bili vsi, s katerimi sem imela priložnost delati, prijazni in zmeraj na voljo za vprašanja.

Odlična je tudi njihova (2. medicinska fakulteta) Erasmus+ koordinatorica, ki je zelo dostopna in ažurna.

Pa še nekaj praktičnih nasvetov, ki ti bi znali olajšati izkušnjo izmenjave v Pragi, v kolikor se zanjo odločiš:

  • Bolnišnica ima svojo menzo, ki vsak dan ponuja 4 glavne jedi in do 3 »specialitete«, ki so nekoliko dražje. Na voljo je tudi juha in solatni bar. Z Motolovo kartico (ki se jo dobi v pisarni fakultete za depozit v vrednosti 150 čeških kron = cca. 6 evrov) imamo študentje na hrano popust, ki pa se upošteva šele po 13. uri!
  • Hrana se ne razlikuje toliko od naše; zelo radi imajo meso v različnih omakah, njihova specialiteta pa so »kruhovi cmoki«. Še najbolj se od našega razlikuje njihov solatni bar, v katerem boš težko našel svežo zelenjavo, imajo pa skoraj neskončno izbiro jogurtove/smetanove solate.
  • V bolnici od nas zahtevajo »all-white« uniformo.
  • Motol se sicer ne nahaja v centru mesta, vendar vozijo do tja metro in številni avtobusi, ki so sploh v jutranjih urah izjemno pogosti.
  • V Prago se splača priti že nekaj dni pred začetkom izmenjave, da v miru urediš vse birokratske stvari (od študentske kartice, do kartice za menzo, ključa od omarice itd.), ni pa tako slaba ideja tudi, da ti dodeljen »buddy« razkaže bolnico vsaj od garderob do tvojega izbranega oddelka. Če misliš, da je UKC labirint, počakaj, da prideš v Motol. 😉
  • Žal je v Pragi potrebna posebna študentska kartica – ISIC, ki si jo lahko urediš preko spletne strani že pred prihodom. Omogoča ti številne ugodnosti, najbolj očitno je to pri transportu.
  • Praga ima, kot večina večjih (neslovenskih) mest, odlično urejen transportni sistem, kar pomeni, da ne rabiš živeti v centru mesta (ali v našem primeru blizu bolnice) in ti nikoli ni treba preveč planirati poti – prevoz je vedno in povsod.
  • Temperature so v povprečju vsaj 5 stopinj nižje kot pri nas, v mestu tudi rado piha, tako da je zlasti v primeru obiska v zimskih/pozno jesenskih mesecih, »toplo« priporočena debelejša garderoba.

Na izmenjavo sem odšla s kolegico Manco, ki je svojo prakso prav tako opravljala na pediatrični kliniki (na nevrološkem oddelku), zato sva tudi bivališče iskali skupaj. Pri tem sva imeli na začetku manjše težave (iskanje sva pričeli relativno pozno, ker sva čakali na podpisan LA), saj se je oglas na FB skupini Erasmus Prague Accommodation (kljub najinim številnim »varovalkam«) izkazal za lažnega in sva bili posledično ob eno najemnino in depozit (pazljivo torej pri tovrstnih oglasih!). Na srečo sva takoj dobili mesto v študentskem domu v bližini Motola, ki naju je obe zelo prijetno presenetil. Imeli sva svoj apartma s kopalnico in kuhinjo (sicer povsem neopremljeno), pohištvo je bilo praktično novo. Tudi lokacija je bila optimalna, saj sva bili oddaljeni eno metro postajo od bolnišnice, do centra mesta pa sva rabili cca. 25 min s prevozom.

Praga je slikovito mesto, ki je odlično tako za ljubitelje zgodovine (ima enega od največjih in najlepših zgodovinskih centrov) kot tudi narave (številni urejeni parki z zelo razgibanim reliefom) in seveda (last but not least) piva (pivnica na vsakem vogalu in njihovi tradicionalni »beer gardni«). Zdaj lahko potrdim, da je prečudovita v vseh letnih časih in je s primerljivimi cenami (Ljubljani), sorodnim jezikom ter prijaznimi ljudmi odlična lokacija za izmenjavo!

Priznam, sem pristranska; Praga je bila med mojimi najljubšimi mesti že pred izmenjavo. Vendar pa če si želite mesto z bogato zgodovino, prelepo naravo, poceni pivom in odlično bolnišnico, morate Prago uvrstiti v sam vrh vaše izbire.

Nina Greif
Medicinska fakulteta

PRAKSA V TUJINI
Praga, Češka
Obdobje mobilnosti: oktober 2023–december 2023

Deli objavo:
Zapri