Že skozi ves študij me je vodila želja po osebni rasti ter po razvoju tako tehničnih kot mehkih veščin. Vedno sem iskala priložnosti, da stopim izven svoje cone udobja, saj verjamem, da se največ naučimo ravno takrat, ko se soočimo z novim in neznanim okoljem. Odločitev za izmenjavo je bila zato naraven korak – kot izziv, ki združuje strokovno usposabljanje, osebni razvoj in kulturno izkušnjo.

Ker me na področju elektrotehnike še posebej zanimajo senzorji in njihova integracija v različne aplikacije, sem želela pridobiti izkušnje v okolju, ki je tehnološko napredno in spodbuja inovacije. Pri iskanju priložnosti po svetu me je močno pritegnila Japonska – ne le zaradi visoke ravni raziskav in razvoja, ampak tudi zaradi povsem drugačne kulture, ki ponuja globlji vpogled v interdisciplinarno delo in drugačen način razmišljanja.

Sendai, kjer trenutno opravljam raziskovalno prakso, je znanstveno živahno mesto s številnimi raziskovalnimi inštituti in univerzami. Delo v japonskem laboratoriju mi omogoča neposreden stik z napredno opremo in inovativnimi raziskovalnimi pristopi, kar mi bo v prihodnosti kot inženirki s področja senzorike izjemno koristilo. Izmenjava mi tako predstavlja dragoceno investicijo v moj strokovni razvoj.

V okviru Erasmus+ programa sem opravljala raziskovalno in praktično usposabljanje na Tohoku University, v laboratoriju FRIS (Frontier Research Institute for Interdisciplinary Sciences), ki se osredotoča na razvoj naprednih funkcionalnih vlaken s širokim spektrom aplikacij. Laboratorij vključuje razvoj termično vlečenih večmaterialnih vlaken, ki se lahko uporabljajo kot biosenzorji, medicinski katetri, neinvazivni dostavljalci zdravil ali celo vsadki za možgane.

V prvih dveh tednih sem se uvajala v delo v laboratoriju – spoznavala sem naprave, postopke in principe delovanja. Naučila sem se, kako pripraviti preformo – začetno strukturo iz različnih materialov, ki se vstavi v napravo za termično vlečenje. Ta struktura se počasi segreva, nato pa se iz spodnje strani z motoriziranim mehanizmom vleče v dolgo, tanko in fleksibilno vlakno. Ključna pri tem postopku je izbira materialov, saj ima vsak drugačno temperaturo taljenja, kar pomeni, da jih je treba natančno uskladiti. Tudi hitrost motorja igra pomembno vlogo – če je prehitra, lahko vlakno poči zaradi prevelike mehanske napetosti.

Poleg materialov in hitrosti vlečenja je zelo pomemben tudi dizajn preforme. Med vlečenjem se lahko vlakno začne rotirati, kar vodi v nastanek spiralne strukture – uporabne na primer za izboljšano mešanje tekočin. Priprava preforme vključuje več korakov: taljenje, mikrostrojno obdelavo (za izdelavo kanalov za prevodne žičke), vrtanje lukenj za pritrditev in vstavljanje žic. Med segrevanjem se te žičke integrirajo v strukturo vlakna in nastane kompleksno, a izjemno fleksibilno vlakno z vgrajeno funkcionalnostjo.

Po tem uvodnem obdobju sem pričela z lastnim projektom, pri katerem sem želela razviti vlakna z integriranimi senzorji za zaznavanje pritiska. Možnosti uporabe so izredno raznolike – takšna vlakna se lahko vtkejo v tekstil in uporabijo za merjenje pritiska pri športnikih (npr. v rokavici za golf), za merjenje pulza ali celo za pametna oblačila.

Ker so željeni senzorji zelo majhni (1 × 1 mm), je bil prvi korak izdelava vlakna z nekoliko večjim senzorjem. Po uspešnih testiranjih sem nadaljevala z integracijo mikro senzorja NSP1632, ki potrebuje štiri žičnate povezave. Izziv je predstavljalo izjemno natančno ročno lemljenje – velikost posameznega priključnega mesta (pada) je zgolj 90 × 90 µm. Z uporabo mikroskopa in nekaj vztrajnosti mi je uspelo uspešno povezati senzor z vlaknom.

Ker je bilo ročno lemljenje zahtevno in časovno potratno, smo se v naslednjem koraku odločili za izdelavo razvojne (PCB) ploščice, ki bi omogočala lažjo integracijo senzorja v vlakno. Ploščico smo zasnovali kot fleksibilno, da bi bila mehansko čim bolj podobna vlaknu in ne bi ovirala njegove gibljivosti. Sama implementacija senzorja na PCB pa še vedno ostaja izziv, saj mora biti zelo natančno postavljen, da se med spajkanjem s pomočjo fluxa ustrezno poveže na kontaktna mesta.

Poleg praktičnega dela sem sodelovala tudi pri pripravi znanstvenega članka z naslovom Critical perspectives on thermally-drawn multi-material and multifunctional fiber-based neural probes for neurochemical sensing, ki bo objavljen pri založbi Elsevier. Pod mentorstvom prof. Yuanyuan Guo sem najprej pregledala priporočeno literaturo in se poglobila v delovanje elektrokemičnih senzorjev, metode površinske modifikacije, elektrodepozicije ter principe redoks reakcij. Prispevala sem k pisanju članka, pripravila grafične prikaze ter napisala uvodni in osnutek glavnega dela. Na podlagi mentorice sem nato izvedla ustrezne popravke in članku dodala kritično vrednotenje obstoječe literature. Članek je trenutno v postopku recenzije.

Eden izmed prvih izzivov na izmenjavi je bila jezikovna bariera. Čeprav je v laboratoriju večina članov tujcev in komunikacija poteka v angleščini, je vsakodnevno življenje na Japonskem močno prepleteno z japonščino – od trgovin in restavracij do javnega prevoza. Ta izkušnja me je naučila učinkovitejše neverbalne komunikacije ter okrepila mojo potrpežljivost in razumevanje drugih kultur.

Japonska me je navdušila z izjemno organiziranostjo. Vse poteka natančno, čisto in umirjeno. Ljudje so spoštljivi, potrpežljivi in usmerjeni v skupno dobro. V takšnem okolju sem tudi sama začela bolj ceniti tišino, red in skromnost.

Življenje v Sendaiu – prijetnem univerzitetnem mestu z veliko narave – mi je pustilo močan vtis. Z veseljem sem raziskovala lokalno kulinariko, predvsem sveže ribe, riž in fermentirane jedi. Navdušila me je tudi japonska kultura spoštovanja – do ljudi in okolja.

Skozi izmenjavo sem spoznala pomen ravnovesja med delom in prostim časom, redne rutine ter vztrajnosti. Naučila sem se, da tudi majhne inovacije, kot so fleksibilna vlakna z mikrosenzorji, lahko pomembno prispevajo k napredku – še posebej na področju medicine in pomoči ljudem.

Izmenjava v okviru programa Erasmus+ na Tohoku University mi je ponudila edinstveno priložnost, da se vključim v vrhunsko raziskovalno okolje in se preizkusim v interdisciplinarnem delu s področja funkcionalnih vlaken in biosenzorike. Pridobila sem dragoceno praktično znanje pri izdelavi termično vlečenih večmaterialnih vlaken, razvijala lastni raziskovalni projekt, se naučila mikrolemljenja in načrtovanja tiskanih vezij, hkrati pa sodelovala pri pripravi znanstvenega članka. To je bila izkušnja, ki je presega zgolj tehnično usposabljanje – gre za celostno osebnostno in strokovno rast.

Poleg strokovnih kompetenc sem razvijala tudi mehke veščine: sposobnost prilagajanja novemu okolju, večjezično komuniciranje, delo v mednarodni ekipi, pa tudi potrpežljivost, samostojnost in spoštovanje drugačnosti. Spoznala sem nov način razmišljanja in dela, ki temelji na natančnosti, spoštovanju in skupinskem duhu.
Doživeta Erasmus izkušnja mi pomeni več kot le raziskovalno izpopolnjevanje – pomeni mi odkrivanje sebe v novem okolju, širjenje obzorij ter pridobitev samozavesti, da lahko kot mlada raziskovalka uspešno delujem v globalnem znanstvenem prostoru.

Adrijana Savevska
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

PRAKSA V TUJINI
Sendai, Japonska
Obdobje mobilnosti: januar 2025–avgust 2025

Moje ime je Lara, sem študentka absolventka splošne medicine v Mariboru. Kmalu po zaključku študija se moramo medicinci odločiti, v katero specializacijo se bomo usmerili. Ker rada potujem, se mi je izmenjava v Limi zdela odlična priložnost za dodatno raziskovanje, kaj bi želela početi. Za Limo sem se odločila, ker sem v decembru preteklega leta tam opravljala IFMSA izmenjavo, ki me je navdušila nad mestom, ljudmi in kulturo.

Prakso sem opravljala v bolnici v predelu mesta, ki se imenuje Ate. Gre za revnejši predel, kjer imajo res ogromno pacientov. Predvsem me je presenetilo število patologij, ki jih pri nas praktično ni. Zanimivi primeri so bili predvsem na področju obstetrike, saj imajo zelo malo spremljanja in preventivnih pregledov v nosečnosti. Vsak dan sem spremljala vizito, jemala kri, potem pa kakor se je mentorica odločila. Udeležila sem se tudi nekaj delavnic na eni izmed najboljših kardioloških klinik (INCOR) v državi, kjer so me seznanili tudi s stanji iz pediatrične kardiologije. Ker je točno to področje, ki me zanima, so bili dnevi na INCOR-ju vrhunec izmenjave. Ljudje v Peruju so zelo delovni in prijazni, strpni s polomljeno španščino in ponosni na svojo državo. Lima je prestolnica kulinarike in na vsakem vogalu najdeš nekaj novega, kar se tiče hrane. V prostem času lahko surfaš, se sprehajaš ob oceanu, zelo popularna aktivnost je tudi paragliding na obali. Imela sem tudi članstvo za fitnes, kjer imajo v naročnino vključene različne delavnice latino plesov. V času nacionalnega praznika (nekaj prostih dni) sem letela na sever države, kjer sem plavala z morskimi želvami, šla na opazovanje kitov in uživala v vrhunskem cevicheju.

Erasmus izmenjava mi je prinesla predvsem več jasnosti glede izbire bodoče kariere, spoznala pa sem tudi veliko prijaznih ljudi, ki jih bom z veseljem še kdaj obiskala. Izpopolnila sem svojo španščino in obkljukala še nekaj aktivnosti s svojega seznama želja.

Lara Sonjak
Medicinska fakulteta

PRAKSA V TUJINI
Lima, Peru
Obdobje mobilnosti: april 2026–julij 2026